Blog - Edmond Cigale

Deset dni po vrnitvi iz ZDA. Pot domov je bila naporna a težko pričakovana. Iz Idaho Falls sem letel v Salt Lake in nato v New York ter naprej v Benetke. Pot je trajala pribl 15 ur.

Moj bioritem je bil takoj po prihodu domov še par dni naravnan na zahodno ameriški čas, to je osem ur nazaj. V praksi je to pomenilo, da sem se zbujal ob dveh zjutraj in prebedel do jutra, povsem buden. To je trajalo prvih par dni. Sedaj, ko to pišem, je bioritem spet naravnan na našo časovno zono.

Kako sem se imel, kaj sem doživljal v treh tednih?

Bilo je ogromno intenzivnega dela na sebi, na prepoznavanju svojih nekonstruktivnih prepričanjih, na čustvenih blokadah, travmah iz otroštva, na soočanju z obžalovanji, zamerami, občutki krivde.

Lahko rečem, da sem po počlih treh tednih oz. po petnajstih dneh, kolikor je efektivno tralaj seminar, sedaj precej bolj odprt, globlje se zavedam svojih čustev, misli, hrepenenj, čustvenih potreb, želja.

Velika sprememba v mojem življenju je na vidiku, kot kaže.

No, drugače pa je bila Idaho Falls res zanimiva izkušnja. Prebivalci tega mesta so prijazni, vljudni, preprosti. To mi je bilo zelo všeč. Cene v ZDA so zelo zelo nizke, tako za hrano in bivanje, kot tudi za tehnične naprave. Primer: kupil sem D-SLR digitalno kamero, najnovejši Canon, skupaj z ogromno spominsko kartico in nahrbtnikom za fotografsko opremo, in tako prihranil nekaj čez 300 EUR. Kupil sem tudi par knjig, stroški dostave so v ZDA zelo nizki.

Da, ogromno sem fotografiral, na žalost le s povprečno trotl-kamero. Novi fotoaparat sem prejel šele dan pred odhodom, tako da res veličastnih fotk na žalost nisem posnel.

Obiskali smo vse glavne znamenitosti v bližnji okolici (to pomeni v radiusu okoli 200 km) Idaho Fallsa: Yellowstone National Park, bili smo v zvezni državi Montana, v mestecu West Yellowstone, v znamenitem mestecu Jackson v zvezni državi Wyoming, ogledali smo si gajzire, opustošeno področje pod imenom Craters of the Moon, rezervat medvedov, kjer seta bitja prosto sprehajajo po cesti itd… itd…

Nekaj fotk si lahko ogledate tudi na mojemu FaceBook profilu, tukaj:

http://www.facebook.com

Zelo lepo mi je bilo tudi to, da sem se z nekaterimi soudeleženci seminarja takoj spijatelil. Sedaj imam res krasne prijatelje v Australiji, na Japonskem, v Angliji in seveda v Idaho Falls.

Lepo mi je bilo v družbi odprtih in intuitivnih ljudi.

Napisal bi tudi besedo dve o Vianni, pa vas raje vabim, da si vzamete časi in svoje prihranke potrošite za obisk enega od njenih seminarjev. Kot vsak navaden smrtni, ima tudi Vianna dobre in slage lastnosti. Vtis o njej si ustvarite sami.

written by Edmond C. \\ tags: idaho falls, intuitive anatomy, jackson, montana, napredek, new york, prijatelji, salt lake city, thetahealing, vianna stibal, wyoming, yellowstone

V soboto, 29.11. zgodaj zjutraj, sem zajahal svojega jeklenega konjička in se s pomočjo GPS naprave odpravil v Rimini, bolj natančno v Riccione, manjše mesto blizu Ancone v Italiji, na napredni seminar ThetaHealinga.

Vianna Stibal in njene oči

Mrzel zrak in suha cesta sta dala mojemu Audiju polet, proti jugu sem brzel daleč nad omejitvami hitrosti. V enem od podvozov je Nokia E90 izgubila GPS signal in pri tem je na žalost tudi ostalo. Nova lekcija zame: komunikator E90 potrebuje za zagon GPS-ja tudi internetno povezavo, le-te pa sredi severne Italije ni in ni bilo na voljo. Tušmobil nima pogodb z italijanskimi operaterji, kot kaže. Yuhuhu.

Udobna vožnja, skoraj prazna avtocesta vse do Benetk, kjer se je promet malce zgostil, potem pa naprej proti Boloniji in še naprej proti Anconi. Audi se je zopet izkazal, brez problemov sem v dobrih treh urah in pol pribrzel do Riccioneja.

Tam sem se brez GPS-ja malce lovil, intuicija mi je sicer natančno govorila, glej, tle zavij, pa tam pojdi, jaz pa po stari navadi vse v skladu s slepim razumom. Na koncu sem vprašal za smer in izkazalo se je, da je imela intuicija prav.

Prispel sem ravno prav, seminar se še ni pričel. Veselje ob snidenju s prijateljico iz Francije, Sophie. Privlačno dekle, lepih in živih oči. Skupaj sva potem sedela celoten seminar, ter prvo praktično vajo izvedla kar skupaj, čeprav je bila ona asistentka.

Seminar je potekal hitro, Vianna je briliantna predavateljica, povsem intuitivna in res izkušena (po mojem mnenju). Na takih in podobnih seminarjih smo slušatelji praviloma deležni abstraktnih napotkov, neprizemljenih zgodbic, new age bluzenja ipd… No, Vianna je povsem realna ženska, z nogami globoko v zemlji, prizemljena, radostno zemeljska. Veliko je govorila o prevzemanju odgovornosti zase, o nujni potrebi po delu na sebi, sicer v zame malce nekonkretni terminologiji, a vendarle. Izkušena voditeljica seminarjev ali naučena pedagoginja, na res zahtevna in intimna vprašanja je odgovarjala povsem spontano, pozitivno, brez ostrine in validiranja. Vse pohvale, res. Daleč daleč je še zame pomlad tako učinkovito vodenih seminarjev.

V soboto zvečer večerja. To je bilo smeha. Devet thetahealing praktikantov, vsi smo lebdeli vsaj 20cm nad tlemi: na glas smo se smejali, krivili pribor v theta stanju in potem en drugemu zopet naglas kazali zvite vilice in žlice. Italijani, ki so že po naravi glasni in temperamentni, so bili tisti večer le bleda senca naše druščine; samo debelo so gledali in se čudili zvitemu priboru. Ha, ha, ha.

In potem odločitev, ki mi nikakor ni podobna: gremo v disco. Dve kolegici iz Švedske, prijetni dekleti, dva Angleža, Sophie in jaz. Veliko smeha, house (!) glasba… zaspal sem ob treh zjutraj, spal sem samo dobre štiti ure. Bilo je naporno, vendar zahvalajajoč theta stanju in določenim tehnikam, v nedeljo prav zares ni bilo večjega problema.

Drugi dan seminarja je potekal še hitreje, več praktičnih vaj, na koncu že znana napredna tehnika čiščenja emocij. Nisem se je udeležil, šel sem na pogovor z Vianninim soprogom, Guyom.

Guy je močan možakar, visok, direkten, indijanskega tipa. Pogovor je tekel o avtorskih pravicah za knjigo ThetaHealing, o pogodbi, o prevajanju. Rezultal pozitiven, v kratkem bo ThetaHealing knjiga izšla tudi v slovenskem jeziku.

In potem slovo od dragih prijateljev po duši, ter vožnja nazaj proti severu, nazaj domov. Padal je dež, gosti promet, nekje na pol poti sem se dejasko moral vstaviti in se odpočiti. Za slabe pol urice sem zadremal kar na bencinski črpalki, in potem zopet naprej.

Doma sta me čakali moji dve ljubici, mala Larika in soproga Mojca. Lariko sem res pogrešal, se je takoj nasmejčkala, ko me je ujela s svojimi lepimi sivo-modrimi očkami. Miška mala moja. Bitje zlato moje.

Bil sem res utrujen, ob deseti uri sem šel spat in spal skoraj dvanajst ur. Šele v sredo sem prišel povsem k sebi, se res odpočil.

Povzetek?

Naporna vožnja, super seminar, veliko sem se naučil oz. potrdil stvari, ki so mi bile že jasne, sčistil globoka prepričanja.

In Vianna? Želim si, da bi lahko k njej peljal vse tiste golobe, ki počivajo na lovorikah svojih doktoratov in ne poznajo najnovejših dognanj nevrobiologije in nevropsihologije ter za čustvene težavice kot so depresija in aksioznost, iz pomanjkanja vpogleda v celovitost človeške narave, predpisujejo psihoaktivne snovi. Vianna in tudi nekateri drugi thetahealirji po svetu pa že vrsto let na naraven način uspešno zdravijo tiste resnično hude bolezni, kot so rak, hepatitis C, tumorji itd…, da o depresivnih težavicah niti ne govorim.

Do sedaj sem obiskal tri ThetaHealing inštruktorje. Prva - newage ringaraja, druga - presenetljivo dobra izkušnja in tretja, Vianna, nadpovprečno odlična. Prav iz tega razloga sem se že prijavil na Viannin tri tedenski seminar v juniju 2009 v ZDA.

written by Edmond C. \\ tags: audi, GPS, italija, riccione, rimini, seminar, thetahealing, tušmobil, vianna stibal

Novi članek, iz uvoda:

“…K pisanju tega članka me je spodbudilo zanimivo dejstvo: kar lepo število ThetaHealing™ (TH, na kratko) praktikantov prihaja k meni po pomoč, na seanse psihoterapije. Razlog? Kljub dolgotrajni uporabi metode TH ne napredujejo prav zares.

Namen tega članka je osvetlitev TH metode iz vidika prizemljenega, realnega in pragmatičnega vidika vsakdanjega življenja. Predstavil vam bom moja osebna opažanja pri vodenju seans TH in Theta Cognitive Therapy®  ter pri vodenju TH seminarjev.

Moj namen ni postavljanje dokončnih ocen in mnenj o vrednosti in uporabnosti metode TH. Rad pa bi izpostavil pomembne momente, ki vsekakor vplivajo ne samo na izvajanje te tehnike, temveč tudi na naš napredek v življenju nasploh…”

 Vabljeni k branju in seveda komentiranju.

Snemite Članek, v PDF obliki >>

Preberete ga lahko tudi na Theta-Healing Portalu, tukaj >>

written by Edmond C. \\ tags: neprizemljenost, neuspeh, sreča, thetahealing, vianna stibal, vsakdanjost