|
Dec 26
|
video posnetki so spodaj
“Pacientovo pozornost pridobimo z močnimi in bolečinami polnimi vtisi, ga podvržemo brezpogojni ubogljivosti in mu v srce za vedno vtisnemo občutek, da je potreben [pomoči]. Volja pacientovega nadrejenega [psihiatra] mora biti kakor močan in neomajen zakon, kateri se [pacient] ne bo več upiral.”
- Johann Christian Reil (prvi je uporabil besedo “psihiatrija”), l. 1810
“Zmanjševanje inteligence je pomemben faktor v procesu zdravljenja. V bistvu so ene najuspešnejših zdravljenj prav tista, ki uspejo posameznika zreducirati skoraj do amentije [stanje šibkega uma].
- Abraham Myerson, psihiater, navedek iz knjige Bruce Wisemana “Psychiatry, the Ultimate Betrayal”
Ob teh navedkih ostajam brez besed. Vi?
Psijiatrija ima zelo temačno preteklost (video spodaj), katere pečat je še vedno čutiti v pristopu k pomoči ljudem celo dandanes.V prvi vrsti je to zastarelo, okamenelo in pomankljivo dojemanje človeka kot fizično mašino, brez duše, brez svobodne izbire in brez notranjih potencialov. Inherentna zgrešenost mehanskega pristopa k duševnosti, pod imenom behaviorizem.
Behaviorizem uči, da smo ljudje (predvsem pa otroci) živali, povsem mehansko pogojeni in brez duše, brez možnosti izbire. Vodi nas mehanika, možgani, determiniranost je inherentna človekovemu življenju, zavest ne obstaja, občutki in misli niso stvar izbire. Vse je pogojeno s prejšnjimi pogojenostmi.
1. Začetki: Biološki, medicinski model zdravljenja težav
Benjamin Rush, sicer doktor po izobrazbi in rasist po srcu, je bil l. 1965 oklican za očeta ameriške psihiatrije. Deloval je koncem 19. stoletja, očitno zelo uspešno, iz zornega kota takratnih učenjakov. Osebam je puščal kri, v dobri veri, da jim to res pomaga pri čustvenih in mentalnih tegobah. Skoval je tudi nalepko inferiornosti “nigrov”, temnopoltih ljudi. Na silo je na elekrtičnemu stolu podobno napravo vezal ljudi, rekli so ji “The tranqualizer.” (na sliki levo, video spodaj)
Henry Cotton, najstrašnejši pshiater (Madhouse: A Tragic Tale of Megalomania and Modern Medicine, o knjigi >>) je svoje paciente “zdravil” s skalpelom: pohabil, odstranjeval jim je dele telesa. Očitno je verjel, da so za mentalne težave krivi zobje, sinusi, notranji organi itd… Nadaljevali so s šok terapijami in “zdravili” obolele možganske predele, nato so uvedli lobotomijo in mehansko odstranjevali, iz njihovega vidika, za težave odgovorne predele prednjih možganov (!).
Resnici na ljubo, moderna psihiatrija ni napredovala prav zares, še vedno je inherentno vpeta v fizične, mehanske in mesene interpretacije človeške psihe. Morda res ne režejo več ledvic iz telesa svojih hiperaktivnih pacientov, ne pohabljajo svojih pacientov z elektro šok terapijami in ne vrtajo več lukenj v čelne predele možganov - kljub temu pa močan pečat dediščine njihovih v determinizem vpetih prednikov še nosijo s seboj.
Še vedno želijo paciente na silo spremeniti (na podlagi v eni od naslednjih objav omenjenega dvomljivega statističnega priročnika - DSM-ja), dandanes s pomočjo psihoaktivnih drog.
Ljudjem ne pomagajo prav zares, predpisujejo jim droge, ki imajo več negativnih stranskih učinkov, kot pa pozitivnih (in še ti so procentualno le malce večji od placebo efekta). Še vedno se NE ukvarjajo z vzroki za težave ljudi, kljub napredku v vzporedni vedi, psihologiji in v sorodnih vedah kot so nevrobiologija in kvantna mehanika.
Humanistična in predvsem transpersonalna psihologija sta moderni vedi, ki človeka ne pojmujeta več kot le 80 KG ogljika in vode. Nevrobiologija prav tako napreduje in vodili nevropsihologi dokazujejo obstoj svobodne volje. Tudi kvantna mehanika govori v prid obstoju zavesti. A psihiatrija očitno vztraja pri svojem: ljudje so fizične živali, v bistvu. Žal. Zakaj bi se sicer ukvarjala LE s posledicami in ne z vzroki za težave?
2. Nadaljevanje: Mehansko, behavioristično pojmovanje duševnosti (video spodaj)
Ivan Pavlov, Rus, je začetnik mehaničnega pojmovanja človeške psihe. Najprej živalim, potem pa tudi otrokom, je v čeljusti vrtal luknje in meril količino sline, ki naj bi jo sprožili zunanji dejavniki, tako je postavil temelje t.i. terapije s pogojevanjem; John Watson, pravi nasilnež, iz mojega vidika, izvajal je obupne poskuse na dojenčkih (njegovo pristop: na ljudi je potrebno gledati kot na živali); B. F. Skinner (svojo lastno hčerkico je zaprl v t.i. “Skinner box”, za enajst mesecev, kajti verjel je, da so otroci živali; izvajal brutalne teste na dojenčkih ipd…).
Ti utemeljitelji behavioristične vede, niso ravno mesarili ljudi, prav gotovo pa bi jih za njihovo početje dandanes večino sodišč obsodilo za zločine proti integriteti, zdravju in življenju ljudi.
V behaviorizmu ni prostora za svobodno voljo, svobodno izražanje čustvenih potreb, ni prostora za spontanost niti za dušo. Ljudje, predvsem pa otroci, smo brezdušna, mehansko pogojena bitja, na nivoju živali. Zavesti ni.
Behaviorizem, kljub napredku v zgoraj omenjenih vedah, še vedno vztraja pri fizični, mehanski in živalski obravnavi ljudi, otrok, še danes (!).
ZAČETKI PSIHIATRIJE, video
Get the Flash Player to see this player.
TEMELJI PSIHIATRIJE, znanost brez duše, video
Get the Flash Player to see this player.
EUGENIZEM in PSIHIATRIJA? video
Get the Flash Player to see this player.
ŠOK “TERAPIJE”: POŠKODBE MOŽGANOV, video
Get the Flash Player to see this player.
Povezave za nadaljni študi tematike:
- Stanford Universtiy, Behaviorism >>
- B.F.Skinner, Behavioral Psychiologist >>
- John B. Watson, Behavioral Psychiologist >>
- knjige o behaviorizmu, amazon com >>
- Ernst Rudin & Psychiatry, google.com >>
- Zgodovina šok terapij v psihiatriji, Renato M.E. Sabbatini, PhD >>
Se nadaljuje…
Novi komentarji