Blog - Edmond Cigale

V soboto 13.6 me je prijatelj Simon (tnx stari :)  ) peljal na letališče v Benetke, pot me je nato vodila prek Pariza v ZDA, Salt Lake City in nato v zvezno državo Idaho, v mesto Idaho Falls.

Pot je bila res dolga, let je skupaj s postanki trajal preko 18 ur. Časovni zamik znaša 8 ur, še danes, to je tretji dan tukaj, imam težave s spanjem. Hotel je luksuzen, udoben, niti ne preveč drag. Ljudje so izredno prijazni, sproščeni.

Idaho Falls je manjše mesto (po ameriških merilih), s širšo okolico skupaj premore okoli 100.000 prebivalcev. Mesto je umirjeno, polno nakupovalnih središč, inštitutov ter drugih organizacij za pomoč ljudem.

Zanimivo mi je, da nihče od domačinov ne pešači po mestu, vsi se vozijo v velikih mašinah, praviloma na 4W pogon (štirikolesni pogon). Zime so namreč tukaj izredno hude, snega veliko.

Kakor koli že, kar sem do sedaj izkusil, so ljudje res prijazni, nevsiljivi, morda malce distancirani. Vseeno pa precej bolj odprti od povprečnega Slovenca, po mojem mnenju.

Danes smo imeli prvi delavni dan tri tedenskega seminarja, namenjenega detaljnemu intuitivnemu čiščenju telesnih sistemov, organov, čustvenih blokad ter mentalnih kompromisov. Veselim se jutrišnjega dne, res.

Vsekakor pa bo seminar zame izziv. Opažam namreč, da sem bil dolga leta (razen redkih izjem) vselej v vlogi bodisi vodje seminarjev, srečanj ali predavanj ali psihoterapevta v seansah, posvečal sem se skoraj izključno pomoči pri napredku drugih, sam pa nisem bil skoraj nikoli na strani tistega, ki (človeško) pomoč prejema. Priznati moram (to vidim šele danes), da sem to pravzaprav pogrešal.

V glavnem, lepo mi je v ZDA, bom še kaj napisal na Blog, objavil kako lepo fotko.

written by Edmond C. \\ tags: idaho, idaho falls, thetahealing, USA, vianna, ZDA

Poleti 2007 smo skupaj s poslovnim partnerjem in družinama obiskali ZDA, Florido. Natančneje, Miami, South Beach.

V teh mrzlih in pusto mokrih Sežanskih dnevih mi spomini na South Beach res prav pridejo.

Pot nas je vodila iz mednarodnega letališča v Benetkah, preko Pariza v Miami, Florida, v časovno zono 7 ur pred našo.
Prihod v ZDA je potekal povsem brez zapletov, uradniki prijazni. Letališče lepo urejeno, pretirano klimatizirano, po mojem mnenju. In zato veliki šok, ko smo stopili iz zgradbe: skoraj 100% vlaga v zraku, preko 30 stopinj C. Vroče, zelo zelo vroče za moj okus…

V hotelu povečini osebje iz latinske Amerike, zelo prijazni in učinkoviti. Hotel je pribl. 30 m od Atlantskega oceana, ima svoj bazen s sladko vodo. Ocean seveda topel, čist, valovi visoki. Rad imam vodo, pri “namakanju” sem res užival.

Kar me je na Floridi izredno presenetilo je prijaznost ljudi. V trgovini, na ulici, v restavraciji - vsi so tako sproščeni, odprti.

Poleti 2007 je bil ameriški dolar seveda močnejši kot danes. Vseeno pa so bile cene določenih artiklov zares smešno nizke. V t.i. Outlet trgovinah smo za nekaj sto dolarjev nakupili kvalitetnih oblačil, sončnih očal, športnih copat itd… za kar bi pri nas plačali vsaj 1x več.
Primer: kupil sem si dvoje kvalitetnih športnih superg, oboje znamke Reebok, za 60 USD. Smešna cena.

Tudi računalniška oprema je bila cenejša kot pri nas. Ravno pred odhodom v ZDA sem pri nas kupil laptop, HP, solidna konfiguracija, ravno prav za moje potrebe. Ista konfiguracija je bila v Miamiju vsaj 30% cenejša. Komentar našega biz partnerja iz Miamija: “You should have waited.”

Zanimivo mi je bilo voziti avto z amtomatskim menjalnikom. Vožnja je res udobna. Sem pa imel malce težav po prihodu domov, že v prvem križišču prednaš hišo mi je avto skoraj ugasnil. Le kaj je treba te sklopke?

Moj prvi direkten stik z Američani je tako menil zelo v redu. V 14 dneh se človek seveda ne more prav zares poglobiti v samo mikroklimo družbe, vseeno pa delim mnenje znanca, ki je po več mesecih bivanja v Ameriki komentiral: “Pred nami so vsaj 30 let…v dobrem in v slabem.”.

written by Edmond C. \\ tags: , Amerika, avtomatski menjalnik, biznis, Coral Gables, Everglades, Florida, hotel, Key west, letališče, Miami, počitnice, South Beach, USA, ZDA