Prvi zakon termodinamike pravi, parafraziram, da se energija ne more izničiti ter da ne more nastati iz nič (obširna razlaga tega zakona narave >>).
Vse izkušnje do tega trenutka, tako pozitivne in negativne, so na nas (da, posploševanje je vsekakor na mestu) neizbežno vplivale tako, da smo nanje na določene načine reagirali. Pri tem imam v mislih predvsem čustvene reakcije.
Kam je torej šla vsa tista (negativna) čustvena energija jeze, obupa, prizadetosti, razočaranja, bolečine in strahu, ki smo jo doživljali ob travmah v otroštvu, ob stresnih situacijah v službi, ob konfliktih v partnerskem ali prijateljskem odnosu, ob smrti v družini?
Nikamor ni šla. Še vedno je tu, v telesu, potlačena in neizražena….tiho in močno deluje nam v škodo.
In ne, te negativne, potlačene energije enostavno ni mogoče izbrisati z jemanjem psihiatričnih drog. O tem priča na milione ljudi po vsem svetu, ki se vsakodnevno legalno drogirajo s psihiatričnimi psihoaktivnimi snovmi. Vprašanje pa je, ali pri tem tudi rešujejo svoje probleme, oz. ali se soočajo z vzroki za težave.
Panični napadi, depresija, anksioznost, nemoč, obup, tesnoba itd… itd… vse to so samo posledice. Samo posledice. Posledice naših prejšnjih izkušenj (mimogrede, t.i.kemično neravnovesje v možganih nima vzročno niti pod razno nič opraviti s temi čustvenimi stanji).
Ne vem, morda na tem mestu pri meni prihaja na dan moja direktnost, težnja po resnici, iskrena želja po resnični pomoči drugim…… prav gotovo pa to evidentno velja za marsikoga med nami:
dokler se ne bomo soočili z vzroki za naše trenutne težave in jih tudi presegli, napredka enostavno ne bo.
Na žalost se uradna medicina ne ukvarja z vzroki, psihiatrija seveda še z daleč ne, in tudi marsikatera od (tudi uradno priznanih) psihoterapevtskih metod prav tako ne. Opažam pa tudi, da take posredne in v bistvu ne prav zares učinkovite metode cvetijo pri nas prav zaradi nevoljosti soočanja s pravimi vzroki samih “pacientov” oz. oseb, ki pomoč potrebujejo.
Moje mnenje je, da je eno izmed najbolj močnih zdravil za naše težave že vedno prisotno v nas samih: resnica.
Braz resnice, brez iskrenosti enostavno ni napredka, po mojem mnenju. Pravega napredka, trajnega napredka, katerega odlikuje sproščenost, spontano veselje in vedrina.
Kaj je napredek za vas?
written by Edmond C.
\\ tags: alkohol, anksioznost, depresija, droga, medicina, napredek, nemoč, obup, panični napadi, psihiatrija, resnica, soočanje, tesnoba, Psihoterapija
Psychiatric Drug Side Effects Search Engine
Stranski učinki psihatirčnih drog so lahko: porast nasilja, samomorilske tendence, otopelost, apatičnost, impotenca, povečana telesna teža, izpadanje las, upad inteligence itd…
O tem se pri nas, na žalost, ne govori preveč naglas. Vendar dokazano dejstvo je, da imajo psihiatrični zvarki obupno negativne stranske učinke.
Kakor koli že, kljub temu, da bi psihiatri morali svoje paciente seznaniti s stranskimi učinki kemikalij, ki jim jih predpišejo, je zase na koncu koncev vsak sam odgovoren. Pamet v roke, torej.
written by Edmond C.
\\ tags: , antidepresivi, antipsihotiki, depresija, droga, kemikalije, nasilje, otopelost, prozac, psihiatrična bolnišnica, psihiatrija, psihoaktivne droge, psihoze, RX, samomor, smrt, stranski učinki
video posnetka spodaj
Imam znanko, ki ima čustvene težave, več ali manj, že od samega otroštva. Obiskuje psihoanalitične pristope, sama pravi, da vse razume, ve za vse razloge za svoje težave, pozna dinamiko svoje osebnosti - napreduje pa prav zares ne.
Enega glavnih razlogov za svoje težave rada navaja t.i. “kemično neravnovesje” v njenih možganih. V njenih očeh ona pač nima nič s tem, njeni depresivni občutki so stvar kemije.
Vendar to “kemično neravnovesje” (lansirano v javnost s strani psihiatrije v osemdesetih letih, z izidom DSM III.) nima nobene znanstvene osnove. Enostavno ne drži prav zares.
Neodvisne znanstvene raziskave to potjujejo: “kemično neravnovesje” je le dobra marketinška poteza, ki z realnimi in dejanskimi dogajanji v človeških možganih in psihiatričnimi “obolenji” nima prav nobene vzročne povezave.
Prijazni kolega iz ZDA, psihiater s štirideset letnimi izkušnjami, mi je glede mita o “kemičnem neravnovesju” v ogled posredoval tale intervju:
Get the Flash Player to see this player.
( Dr. Peter Breggin, oglejte si tudi njegovo izredno informativno spletno stran www.breggin.com)
Vabim vas, da si natančno preberete raziskavo na to temo, objavljeno v Public Library of Science Medicine, z naslovom:
Serotonin and Depression: A Disconnect between the Advertisements and the Scientific Literature
povezava >>
Intervju z doktorjem in kandidatom za doktorat, ki sta opravila to raziskavo (res vredno ogleda):
www.encognitive.com/node/884
V tej raziskavi najdemo med drugim zanimiva dejstva:
- “…Contemporary neuroscience research has failed to confirm any serotonergic lesion in any mental disorder, and has in fact provided significant counterevidence to the explanation of a simple neurotransmitter deficiency. Modern neuroscience has instead shown that the brain is vastly complex and poorly understood…”
Prosti prevod:
“Moderna neurologija ne more dokazati prisotnost serotonskih poškodb pri kateri koli od mentalni hmotenj, pravzaprav nudijo ravno nasprotne dokaze. Neurologija potrjuje, da so možgani zelo kompleksni in oomanjkljivo razumljeni.”
- “…With direct proof of serotonin deficiency in any mental disorder lacking, the claimed efficacy of SSRIs is often cited as indirect support for the serotonin hypothesis. Yet, this ex juvantibus line of reasoning (i.e., reasoning “backwards” to make assumptions about disease causation based on the response of the disease to a treatment) is logically problematic—the fact that aspirin cures headaches does not prove that headaches are due to low levels of aspirin in the brain.”vir obeh navedkov: http://medicine.plosjournals.org/perlserv/…020392&ct=1
Prosti prevod:
“Direktnega dokaza za to, da je pomanjkanje sorotonina vzrok za katero koli od mentalnih motenj, ni. Logika, da je odziv na obolenje lahko tudi vzrok za to isto obolenje je problematična - dejstvo, recimo, da aspirin lajša glavobol ne pomeni, da je vzrok za glavobol pomanjkaje aspirina v možganih.”
Drugače povedano, tisti ki verjamejo v mit o kemičnem neravnovesju v možganih, temeljijo svojo teorijo na smešni logiki: povečanje serotonina v sistemu pomaga in to pomeni, da je pomanjkanje serotonina tudi vzrok za težavo (!).To je v bistvu isto, kot če bi verjeli, da je pomanjkanje alkohola v možganih vzrok za napetosti in nesproščenost. Dejstvo, da alkohol pripomore k sproščenosti enostavno ne more biti vzrok za nesproščenost.
Vabim vas, da si ogledate tudi ta posnetek:
Get the Flash Player to see this player.
Zelo poučen je tudi ta članek: There Are No “Chemical Imbalances”:
- “No biological etiology has been proven for any psychiatric disorder in spite of decades of research. …Don’t accept the myth that we can make an ‘accurate diagnosis.’ … Neither should you believe that your problems are due solely to a ‘chemical imbalance.”
- Edward Drummond, M.D. Associate Medical Director, Seacoast Mental Health Center, Portsmouth, NH
vir: http://www.academyanalyticarts.org/fores.htm
Drugače pa sami psihiatri sedaj (pravzaprav že nekaj let nazaj) na glas priznavajo, da je “kemično neravnovesje” nedokazljiva zadeva. Sam predsednik APA (American Psychiatric Association), Steven Sharfstein, je to, vsem v presenečenje, javno priznal (l. 2005).
Preberite si sami:
- “APA admits there is no test for “chemical imbalance”
vira: - www.webwire.com/ViewPressRel.asp?aId=3180 in
- www.usanews.net/_archive2006a/00000075.htm
Na Irskem, recimo, je Irish Medicines Board, inštitucija ki nadzira izdajanje zdravil, farmacevtski družbi GlaxoSmithKline prepovedala podajanje izjav, da je kemično neravnovesje vzrok za depresijo.
vir: http://mental-health.families.com/blog/depression-the-myth-of-chemical-imbalance
Kaj pa pri nas?
Se naši sodržavljani, ki verjamejo v mit o kemičnem neravnovesju res informirani tudi o drugi plati?
Poglejmo si še nekatere izjave doktorjev medicine in celo samih psihiatrov (v angleškem jeziku):
- “There’s no biological imbalance. When people come to me and they say, I have a biological imbalance, I say, show me your lab tests. There are no lab tests. So what’s the biochemical imbalance?”
- Dr. Ron Leifer, New York psychiatrist.
- “…Remember that no biochemical, neurological, or genetic markers have been found for attention deficit disorder, oppositional defiant disorder, depression, schizophrenia, anxiety, compulsive alcohol and drug abuse, overeating, gambling, or any other so called mental illness, disease, or disorder…”- vir: Bruce D. Levine, Ph.D., Commonsense Rebellion: Debunking Psychiatry, Confronting Society, (Continuum, New York, 2001), p. 277.
- “…There are no tests available for assessing the chemical status of a living persons brain.”.
- Elliot Valenstein, Ph.D., Blaming the Brain, (The Free Press, New York, 1998), p. 4.
- “…Patients [have] been diagnosed with chemical imbalances despite the fact that no test exists to support such a claim, and…there is no real conception of what a correct chemical balance would look like.”
- vir: David Kaiser, M.D., Commentary: Against Biologic Psychiatry, Psychiatric Times, Dec. 1996.
- Biopsychiatrists have created the myth that psychiatric “wonder drugs” correct chemical imbalances. Yet there is no basis for this model because no chemical imbalance has ever been proven to be the basis of a mental illness.”
- Ty C. Colbert, a clinical psychologist.
Sam sem se tudi v seansah že večkrat soočal z mitom o kemičnem neravnovesju. Oseba, ki verjame v ta mit enostavno ne more (noče?) prevzeti odgovornosti zase in za svoje depresivne občutke. Lažje je kriviti kemikalije, kot pa svoje probleme rešiti.
In to je ključnega pomena, po mojem mnenju:
dokler bodo ljudje neinformirani glede dejstev o kemičnem neravnovesju, in dokler bodo verjeli v to, da je za njihovo stanje odgovorna neka abstraktna kemikalija izven njihove kontrole (ali pa kdor koli ari kar koli drugega), enostavno ne bodo prav zares in trajno napredovali. Droge namreč ne odpravljajo vzrokov, le posledice lajšajo.
Je to res vredno našega zdravja?
Druge plati in povezave za dodaten študij:
- The “Chemical Imbalance” in Mental Health Problems >>
By Joseph M. Carver, PhD
- NAMI (National Association on Mental Ilness) >>
- APA (American Psychiatric Association) >>
- mentalne motnje, wikipedia >>
Se nadaljuje…
written by Edmond C.
\\ tags: biologija, biopsihiatrija, depresija, dopamin, droge, kemično neravnovesje, neurologija, nevrotransmiterji, noradrenalin, panika, peter breggin, psihiatrija, serotonin
oglejte si tudi prejšnjo objavo na temo DSM-ja>>
“…mentalne motnje, navedene v DSM-ju v naravi sploh ne obstajajo. Vse to je prevara. V bistvu je DSM le splošna klasifikacija misli, razpoloženj in vedenj, za uvrstitev katerih so se odločili na skupinskih sejah APA (American Psychiatric Association).”
- Dr. Ronald Leifer, psihiater z več ko 40 letno prakso.
Poglejte si video, tokrat iz youtube.com,
spodaj pa sledijo izjave pravih doktorjev in celo samih psihiatrov (vir: pričujoči intervjuji):
Get the Flash Player to see this player.
“Tako imenovani Diagnostični in Statistični Priročnik je vse prej kot diagnostični, še manj pa statistični. ”
-Dr. Moira Dolan, M.D., Zdravnica interne medicine
“Zberejo se na sejah, ustvarijo te skupke simptomov bolezni in glasujejo: “Je to bolezen? Vsi, ki ste za, rečite “DA!”. Če zmaga večina oz. kakor koli že volijo, je potem ta zbrani skupek normalnih sistemov človeškega vedenja, na novo ustvarjena bolezen.”
- Dr. Julian Whitaker, M.D., Doktor, Autor in Predavatelj
“Vsaka nova izdaja DSM-ja se je razširila za petnajst ali dvajset novih “motenj, bolezni”. In vsakič, ko pride v njihovo pisarno novi pacijent, mi lahko rečejo, da je ta, na novo izmišljena motnja, resnična bolezen. In to je način, kako ustvarijo nove paciente, iz povsem normalne osebe, iz povsem normalnega otroka ali celo dojenčka.”
-Dr. Fred Baughman, Jr., M.D., Pediatrični Neurolog
“Psihiatrija je pesudoznanost. V njej ni nič znanstvenega. Diagnoze so izmišlotina, vse je izmišljeno. Psihiater sedaj nosi belo zdravniško obleko, vendar to je le pseudo obleka, enostavno zato, ker on ne izvaja nikakršnih testov, ne testira krvi, ne pregleduje fizičnega telesa…”
- Dr. Julian Whitaker, M.D., Doktor, Autor in Predavatelj
“Če pogledamo za trenutek izven modela “biološko možganskih motenj” na dejanska dejstva in na dejanske podatke vidimo, da nobeno dejstvo in noben podatek ne podpira modela “možganskih motenj” in da enostano ni dejstev in podatkov, ki bi podpirale psihiatrične terapije in ostalega, ki psihiatri trdijo.”
-Dr. Colin Andrew Ross, M.D., Psihiater
“Ne obstaja niti kanček verodostojnih dokazov, ki bi jih kateri koli od pravih znanstvenikov potrdil kot veljavne; to velja za vse psihiatrične “mentalne bolezni” in za njihove trditve, da so to možganske bolezni ali biokemična neravnovesja. Vse to je prevara.”
-Dr. Ron Leifer, M.D., Psihiater
“Popolna neresnica je, da bi lahko pravilno identificirali kdo ima shizofrenijo. Prav tako je popolna izmišljotina povezava shizofrenije z geni. Nemogoče je izslediti take gene ne glede na pristop k testiranju. Vse skupaj je v bistvu popolna laž. ”
-Dr. Colin Andrew Ross, M.D., Psihiater
“Trošimo na milione, miliarde za popolnoma sleparske igre psihiatrije.”
-Dr. Fred Baughman, Jr., M.D., Pediatrični Nevrolog
Povezave:
- DSM IV, uradna spletna stran >>
- uvod v DSM V, uradna spletna stran, APA >>
- How Diseases and Mental Illnesses are Created >>
Se nadaljuje…
written by Edmond C.
\\ tags: diagnoza, DSM, farmacija, genetika, izmišljotine, kemično neravnovesje, laži, lobij farmacije, prevare, proziac, psihiatrija, shizofrenija, statistični priročnik
video posnetki spodaj
DSM - Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, psihiatrična biblija oz. knjiga s pomočjo katere lahko psihiater diagnosticira “mentalno moteno osebo”, predpiše psihoaktivne substance in tudi hospitalizira, je skupek opisov mentalnih motenj
Loren R. Mosher, M. D.(doktor medicine), bivši vodja Centra za Študije Shizofrenije, The National Institute of Mental Health, je v svojem pismu o odstopu iz APA, zapisal:
“In nazadnje, zakaj se APA pretvarja, da ve več kot v resnici? DSM IV je izmišljotina na podlagi katere psihiatrija išče sprejemanje s strani medicine. Posvečeni pa vedo, da je to prej politični kot znanstveni dokument… Je le način, s katerim prejemajo denar.”
vir: moshersoteria.com
(odpre se nova stran)
DSM - resnična dejstva
 Le naivnost in neinformiranost ljudi, močan marketing in milioni dolarjev, vloženih v propagando, so pripomogli temu, da nekateri verjamejo, da je ta skupek podatkov res znanstvena referenca.
Da, “mentalne motnje”v DSM-ju so izmišljene. Izmišljene v smislu, da niso dokazane na znanstveni način. Vas zanima, kako se novo mentalno obolenje (z vsako izdajo DSM-ja jih je več na seznamu) uvrsti v ta priročnik ?
Na skupnih sejah APA-ja (American Psychiatric Association) se vodilni psihiatri, plačani tudi s strani farmacije, odločijo za novo motnjo in potem glasujejo glede simptomov, ki naj bi jih ta nova motnja imela (!).
Nobene raziskave, nobenih neodvisnih testov, laboratorijskih preiskusov, nič.
“… po 40 letih mora “biološka psihiatrija” še vedno dokazati prav vsako psihiatrično stanje/diagnozo/motnjo kot bolezen ali resnično moteno stanje, oz. kot nekaj, kar ima nevrološke, biološke, genetske ali kemične vzroke.”
Dr. Fred A. Baughman Jr., Pediatric Neurologist - “Malpractice and Violation of Informed Consent”
“Nimamo fizioloških dokazov za nobeno od psihiatričnih diagnoz… Psihofarmakologija, ob tem pomanjkanju dokazov, pa ne omahuje pri kreiranju “modelov bolezni” za psihiatrične diagnoze.”
Dr. Joseph Glenmullen, Klinični inštruktor psihiatrije, Harvard Medical School, 2000
Michael B. First, M.D., vodja skupine, ki pripravlja DSM5, pravi:
“Naloga skupine je bila, da ugotovi, zakaj je napredek tako omejen in da istočasno ponudi strateške vpoglede, ki bi lahko pripomogli k bolj vzročno naravnanemu diagnostičnemu sistemu. Nazadje je skupina ugotovila, da je področje [psihiatrično postavljenih diagnoz] leta oz. desetletja od sistema diagnosticiranja, ki bo temeljil na resnično in popolno vzročno pataloško-fiziološki bazi.”
V pogovornem jeziku povedano: v resnici ne vedo kaj povzroča psihiatrične “mentalne motnje”.
Original:
“A primary purpose of this group then, was to determine why progress has been so limited and to offer strategic insights that may lead to a more etiologically-based diagnostic system. The group ultimately concluded that given the current state of technological limitations, the field is years, and possibly decades, away from having a fully explicated etiology- and pathophysiology-based classification system for psychiatry.”
- Michael B. First, M.D. A Research Agenda for DSM-V: Summary of the DSM-V Preplanning White Papers. Published in May 2002.
Priročnik je trenutno v svoji četrti izdaji, v letih od 1952 se je število “mentalnih motenj” in “bolezni” povišalo za več kot trikrat. Leta 1952 je bilo v takratnem DSM-ju vključenih 112 “bolezni”, leta 1994 pa že kar 374.
Niti ne tako presenetljivo je, da najdemo v tej “avtoritativni” referenci doktorjev medicine in psihiatrov označena za mentanlne motnje banalna stanja, kot so: jecljanje, motnje črkovanja, motnje pisanega izražanja, problem življenske faze, sramežljivost (!), kajenje (nikotin) in uživanje kave (kofein) in ustrezajoče težave ob prenehanju uživanja, matematična motnja.
Če povem to na drugačen način, so torej vsi tisti ljudje, ki jim bolj ležijo družbene vede in ki jim matematika ne gre od rok, moteni? In je vsaj 75% ljudi, ki se pisno sploh nočejo izražati, prav tako mentalno motenih? In imam sam mentalno motnjo zato, ker sem dvojezičen in pri izdelkih podiplomskega študija v akademski Angleščini vedno znova delam določene napake črkovanja ali sintakse stavkov?
Še en smešni primer: še do nedavnega je bila v tej psihiatrični bibliji kot mentalna bolezen uvrščena tudi homoseksualnost (!).
Najbolj iskreni psihiatri sami priznavajo, da je ta priročnik popolno nezanesljiva in neznanstvena zmeda in da enostavno ne pozanjo razlogov za mentalne bolezni (video spodaj).
V samem DSM-ju je jasno navedeno, da “…priročnik ni zadovoljiv in zadosten za diagnosticiranje mentalnih bolezni za namene pravnih postopkov…”. - DSM IV, stran xxiii.
V izvirniku:
“According to the American Psychiatric Association’s own Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, the manual is “not sufficient to establish the existence for legal purposes of a ‘mental disorder,’ ‘mental disability,’ ‘mental disease,’ or ‘mental defect,’” in relation to competency, criminal responsibility or disability.
- DSM Fourth Edition, (American Psychiatric Association, 1994), p. xxiii.
Psihiatri že od l 1952 obljubljajo znanstvene raziskave za potrditev njihovih, z vsako novo izdajo DSM-ja na novo izmišljenih mentalnih motenj. Do danes brezuspešno. Niti ene neodvisne in resnično znanstvene raziskave ni, ki bi laboratorijsko potrdila katero koli od motenj, ki veljajo za (celo neozdravljive) bolezni.
V prvi izdaji DSM-ja, v l. 1952, je APA (American Psychiatric Association) navedla 60 različnih mentalnih motenj. L. 1968 so izdali DSM II. Takrat so mentalne motnje delili na nevroze in psihoze, slednje so bile označene za hujša popačenja realnosti.
L. 1980 je izšel DSM III, s popolno (izmišljeno, znanstveno neosnovano) novost: medicinski model (teorija kemičnega neravnovesja, o tej izmišljotini več v naslednji objavi) kot vzrok za mentalne motnj, dodanih je bilo mnogo novih katagorij motenj. Vendar jasnih defenicij vzrokov za te motnje enostavno ni bilo.
Pravzaprav, sam priročnik DSM III poudari: “Za večino DSM-III mentalnih motenj vzroki niso znani. Različne teorije so bile predlagane, podprte z dokazi, ki niso vedno prepričljivo razložili kako te motnje nastanejo.”
V originalu to zveni takole:
“For most of the DSM-III disorders . . . the etiology [the cause or origin of a disease] is unknown. A variety of theories have been advanced, buttressed [supported] by evidence not always convincing to explain how these disorders come about.”
APA torej priznava, da nimajo pojma o pojmu, kaj povzroča te t.i. motnje. Istočasno pa se čutijo povsem kompetentne za diagnosticiranje in zdravljenje teh istih “motenj”. Namreč, če ni znanstvenih dokazov za vzroke depresije, recimo, kaj natančno potem zdravijo psihiatri? Če nove “bolezni” izglasujejo v njihov priročnik za diagnosticiranje, kaj natančno torej zdravijo?
Vabim vas, da si ogledate video posnetek spodaj. V njem sam direktor raziskovalnega oddelka pri APA prizna, da v bistvu ne poznajo pravih vzrokov za njihove mentalne motnje.
V videu so tudi izjave samih psihiatrov, ki potrjujejo dejstvo, da za njihove “mentalne motnje” ni nobenih laboratorijskih dokazov.
Get the Flash Player to see this player.
In Dr. Darrell Regier, sam direktor raziskovalnega oddelka pri APA (American Psychiatric Association), ki je tudi glavni akter pri kreiranju naslednje verzije DSM-a, pravi: “Pravzaprav trenutno ne poznamo pravih in natančnih vzrokov za katero koli od mentalnih motenj.”
vir: intervju, prikazan v videu zgoraj
Get the Flash Player to see this player.
In kako je s psihiatri pri nas?Po svetu (izven ZDA) se uporabljajo klasifikacije, ki temeljijo na DSM-ju. Kaj se torej gre naše zdravstvo? Kdo je odgovoren za predpisovanje psihoaktivnih drog na podlagi neznanstveno utemeljenih “motenj” in “bolezni”?
Povezave, dodatne informacije:
- Nevarni DSM, članek >>
- Resnica o DSM-ju, spletna stran >>
- DSM IV, uradna spletna stran >>
- uvod v DSM V, uradna spletna stran, APA >>
- članek o finančni povezanosti čalnov APA odbora, ki glasujejo za vpis novih “motenj” v DSM >>
Se nadaljuje…
written by Edmond C.
\\ tags: antidepresivi, antipsihotiki, behaviorizem, denar, diagnosticiranje, dorgiranje, droga, DSM, duša, EUR, farmacija, izmišljotine, laži, lobij farmacije, prevare, proziac, psihiatrija
video posnetki so spodaj
“Pacientovo pozornost pridobimo z močnimi in bolečinami polnimi vtisi, ga podvržemo brezpogojni ubogljivosti in mu v srce za vedno vtisnemo občutek, da je potreben [pomoči]. Volja pacientovega nadrejenega [psihiatra] mora biti kakor močan in neomajen zakon, kateri se [pacient] ne bo več upiral.”
- Johann Christian Reil (prvi je uporabil besedo “psihiatrija”), l. 1810
“Zmanjševanje inteligence je pomemben faktor v procesu zdravljenja. V bistvu so ene najuspešnejših zdravljenj prav tista, ki uspejo posameznika zreducirati skoraj do amentije [stanje šibkega uma].
- Abraham Myerson, psihiater, navedek iz knjige Bruce Wisemana “Psychiatry, the Ultimate Betrayal”
Ob teh navedkih ostajam brez besed. Vi?
Psijiatrija ima zelo temačno preteklost (video spodaj), katere pečat je še vedno čutiti v pristopu k pomoči ljudem celo dandanes.V prvi vrsti je to zastarelo, okamenelo in pomankljivo dojemanje človeka kot fizično mašino, brez duše, brez svobodne izbire in brez notranjih potencialov. Inherentna zgrešenost mehanskega pristopa k duševnosti, pod imenom behaviorizem.
Behaviorizem uči, da smo ljudje (predvsem pa otroci) živali, povsem mehansko pogojeni in brez duše, brez možnosti izbire. Vodi nas mehanika, možgani, determiniranost je inherentna človekovemu življenju, zavest ne obstaja, občutki in misli niso stvar izbire. Vse je pogojeno s prejšnjimi pogojenostmi.
1. Začetki: Biološki, medicinski model zdravljenja težav
 Benjamin Rush, sicer doktor po izobrazbi in rasist po srcu, je bil l. 1965 oklican za očeta ameriške psihiatrije. Deloval je koncem 19. stoletja, očitno zelo uspešno, iz zornega kota takratnih učenjakov. Osebam je puščal kri, v dobri veri, da jim to res pomaga pri čustvenih in mentalnih tegobah. Skoval je tudi nalepko inferiornosti “nigrov”, temnopoltih ljudi. Na silo je na elekrtičnemu stolu podobno napravo vezal ljudi, rekli so ji “The tranqualizer.” (na sliki levo, video spodaj)
Henry Cotton, najstrašnejši pshiater (Madhouse: A Tragic Tale of Megalomania and Modern Medicine, o knjigi >>) je svoje paciente “zdravil” s skalpelom: pohabil, odstranjeval jim je dele telesa. Očitno je verjel, da so za mentalne težave krivi zobje, sinusi, notranji organi itd… Nadaljevali so s šok terapijami in “zdravili” obolele možganske predele, nato so uvedli lobotomijo in mehansko odstranjevali, iz njihovega vidika, za težave odgovorne predele prednjih možganov (!).
Resnici na ljubo, moderna psihiatrija ni napredovala prav zares, še vedno je inherentno vpeta v fizične, mehanske in mesene interpretacije človeške psihe. Morda res ne režejo več ledvic iz telesa svojih hiperaktivnih pacientov, ne pohabljajo svojih pacientov z elektro šok terapijami in ne vrtajo več lukenj v čelne predele možganov - kljub temu pa močan pečat dediščine njihovih v determinizem vpetih prednikov še nosijo s seboj.
Še vedno želijo paciente na silo spremeniti (na podlagi v eni od naslednjih objav omenjenega dvomljivega statističnega priročnika - DSM-ja), dandanes s pomočjo psihoaktivnih drog.
Ljudjem ne pomagajo prav zares, predpisujejo jim droge, ki imajo več negativnih stranskih učinkov, kot pa pozitivnih (in še ti so procentualno le malce večji od placebo efekta). Še vedno se NE ukvarjajo z vzroki za težave ljudi, kljub napredku v vzporedni vedi, psihologiji in v sorodnih vedah kot so nevrobiologija in kvantna mehanika.
Humanistična in predvsem transpersonalna psihologija sta moderni vedi, ki človeka ne pojmujeta več kot le 80 KG ogljika in vode. Nevrobiologija prav tako napreduje in vodili nevropsihologi dokazujejo obstoj svobodne volje. Tudi kvantna mehanika govori v prid obstoju zavesti. A psihiatrija očitno vztraja pri svojem: ljudje so fizične živali, v bistvu. Žal. Zakaj bi se sicer ukvarjala LE s posledicami in ne z vzroki za težave?
2. Nadaljevanje: Mehansko, behavioristično pojmovanje duševnosti (video spodaj)
 Ivan Pavlov, Rus, je začetnik mehaničnega pojmovanja človeške psihe. Najprej živalim, potem pa tudi otrokom, je v čeljusti vrtal luknje in meril količino sline, ki naj bi jo sprožili zunanji dejavniki, tako je postavil temelje t.i. terapije s pogojevanjem; John Watson, pravi nasilnež, iz mojega vidika, izvajal je obupne poskuse na dojenčkih (njegovo pristop: na ljudi je potrebno gledati kot na živali); B. F. Skinner (svojo lastno hčerkico je zaprl v t.i. “Skinner box”, za enajst mesecev, kajti verjel je, da so otroci živali; izvajal brutalne teste na dojenčkih ipd…).
Ti utemeljitelji behavioristične vede, niso ravno mesarili ljudi, prav gotovo pa bi jih za njihovo početje dandanes večino sodišč obsodilo za zločine proti integriteti, zdravju in življenju ljudi.
V behaviorizmu ni prostora za svobodno voljo, svobodno izražanje čustvenih potreb, ni prostora za spontanost niti za dušo. Ljudje, predvsem pa otroci, smo brezdušna, mehansko pogojena bitja, na nivoju živali. Zavesti ni.
Behaviorizem, kljub napredku v zgoraj omenjenih vedah, še vedno vztraja pri fizični, mehanski in živalski obravnavi ljudi, otrok, še danes (!).
ZAČETKI PSIHIATRIJE, video
Get the Flash Player to see this player.
TEMELJI PSIHIATRIJE, znanost brez duše, video
Get the Flash Player to see this player.
EUGENIZEM in PSIHIATRIJA? video
Get the Flash Player to see this player.
ŠOK “TERAPIJE”: POŠKODBE MOŽGANOV, video
Get the Flash Player to see this player.
Povezave za nadaljni študi tematike:
- Stanford Universtiy, Behaviorism >>
- B.F.Skinner, Behavioral Psychiologist >>
- John B. Watson, Behavioral Psychiologist >>
- knjige o behaviorizmu, amazon com >>
- Eugenics, wikipedia >>
- Madison Grant, wikipadia >>
- Ernst Rudin & Psychiatry, google.com >>
- Manfred Sakel, wikipedia >>
- Zgodovina šok terapij v psihiatriji, Renato M.E. Sabbatini, PhD >>
Se nadaljuje…
written by Edmond C.
\\ tags: antidepresivi, antipsihotiki, behaviorizem, denar, dorgiranje, droga, duša, EUR, farmacija, lobij farmacije, močenje, mučenje v terapiji, pavlov, pomoč, proziac, psihiatrija, psihiatrija industrija smrti, skinner, smrt, teorija pogojevanja, uvod, watson, zloraba, zlorabe
V tej (spodaj) in v nekaterih naslednjih objavah si boste lahko, dragi obiskovalci in obiskovalke Bloga, ogledali dele dokumentarnega filma o psihiatriji.
Ob tem bi vas rad prijazno opozoril na nekaj podrobnosti:
1. Dokmentarec prikazuje stanje psihiatrije v ZDA. Glede na to, da smo v Sloveniji še vedno vsaj 20 let za razvitim svetom (v dobrem in v slabem), je morda dobro, da razlikujete med stanjem v ZDA in stanjem pri nas.
2. Dokumentarec, kot celota, je sestavljen zelo ostro in je fokusiran samo na negativno plat psihiatrije. Vendar vedno obstajata dve plati, pri vsaki stvari. Vabim vas torej, da si sami ustvarite svoje mnenje o psihiatriji, in da celoto zadevo sami raziščete in se o vsem sami prepričate. V nekaterih objavah bo precej referenc, povezav, izjav, predstavljenih bo tudi kar nekaj knjig o obravnavani tematiki. Namen tega je samo eden: vsak naj si ustvari svojo sliko.
3. Nekateri posnetki v dokumentarcu so res groteskni. Sam celotno zgodbo o psihiatriji poznam že zelo dolgo časa, deloma iz študija in deloma iz pričevanj “pacientov” psihiatrije. Nikoli pa nisem videl avtentičnih posnetkov psihiatričnega “zdravljenja”, behaviorističnih poskusov t.i. teorije pogojevanja na ljudeh in dojenčkih, recimo, šok terapij, posnetkov lobotomije itd…
Priznam, da so se me nekatere stvari (posnetki, pričevanja) ob gledanju filma res dotaknile in solze so tekle in tekle vsaj dvakrat.
4. Celotni film je produkt CCHR (Uradna stran >>), avtorske pravice pripadajo njim. Vabim vas tudi, da si ogledate njihovo spletno stran in predvsem njihove publikacije o škodljjivih stranskih učinkih “zdravil”, ki jih predpisujejo psihiatri, o pričevanju praih doktorjev medicine o izmišljotini “kemičnega neravnovesja”, o povsem neznanstvenem načinu diagnosticiranja itd…
5. Dokumentarec ni moj izdelek in dočim se z veliko večino prikazanega materiala strinjam iz vsega srca, sam nisem član CCHR-ja niti organizacije, ki je CCHR ustvarila. Sam bi obravnavano tematiko predstavil na bolj blag, morda na bolj akademski način. Vendar na koncu koncev je to ameriški izdelek, in za Američane je znano, da imajo radi čustveno nabite kadre.
6. Dokumentarec pa, kljub prej omenjeni točki, vsebuje avtentična pričevanja pravih doktorjev znanosti, medicine, farmacevtskih trgovcev, žrtev psihiatrije in celo psihiatrov samih. Nekatera pričevanja vas bodo verjetno predramila, presenetila morda vam celo pomagala. To je tudi moj namen.
7. Namen teh objav je dialog o tabu temi pri nas: resnični vrednosti psihiatrije in njene pomoči. Komentarji so torej zelo dobrodošli. Hvala vam.
Res vas vabim, da si celotno serijo Blogov, ob upoštevanju vsega v tej objavi, ogledate. Ne bo vam žal, to vam lahko rečem.
Za danes pa Uvod, podrobnosti v prihodnjih dneh in tednih
(za povečavo kliknite na ikonco spodaj desno med časom in drsnikom za glas)
Get the Flash Player to see this player.
Se nadaljuje…
Naročite brezplačni DVD paket Citizens Commission on Human Rights Information Package >>
Povezave:
- The Citizens Commission on Human Rights uradna spletna stran >>
- muzej online >>
written by Edmond C.
\\ tags: antidepresivi, antipsihotiki, behaviorizem, denar, dorgiranje, droga, EUR, farmacija, lobij farmacije, močenje, mučenje v terapiji, pavlov, pomoč, proziac, psihiatrija, psihiatrija industrija smrti, skinner, smrt, teorija pogojevanja, uvod, watson, zloraba, zlorabe
 Temne plati psihiatrije obstajajo in za pisanje o tem imam, kot psiholog in humanistični psihoterapevt z več kot enajst letno prakso, tehtne razloge. Nemalokrat sem namreč v seansah imel priložnost videti porazne in tragične učinke psihiatrične “pomoči”, od otopelosti in apatičnosti do pomanjkanja volje do življenja in nezmožnosti pristnega stika s svojimi čustvi - vse posledica jemanja predpisanih psihoaktivnih drog. Osebam v takem stanju nisem mogel prav zares pomagati.
Imam tudi prijatelja, ki je imel to smolo, da je prišel v kremplje psihiatrije. Njegove zgodbe o psihiatrični “pomoči” (beri: drogiranju) so zame prava nočna mora. Terapije, ki jih je deležen (posilijo ga z antipsihotiki tako, da nekaj dni samo vegitira, kot živi zombi), so pravo mučenje in njegovo stanje samo podaljšujejo in niti pod razno ne pomagajo. To traja če več kot 10 let…
Osebno poznam tudi ljudi, ki nič hudega sluteč jemljejo psihiatrično predpisane psihoaktivne droge, v dobri veri , da jim bo to enkrat v prihodnostii vendarle pomagalo. Napredka pa ni, pomoči ni, stanje se ne izboljšuje. Njihove težave ostajajo nerešene, vzroki nedotaknjeni.
Sami pravijo, da so po psihiatrični “terapiji” živi mrtvaki, brez volje do življenja, redijo se dramatično, izpadajo jim lasje, utrujeni so do onemoglosti. Popolna in huda tragika, iz mojega vidika. Vse to sam še težje sprejmem, ker točno vem, da je možno ljudem, v katerih koli težkih situacijah, uspešno pomagati na naraven in human način. Brez drogiranja.
V teh in v seriji naslednjih objav na Blogu bi vam rad predstavil tiste temne plati psihiatrije, o katerih se v javnosti pri nas sploh ne govori, pa bi se moralo.
Zakaj torej pišem o tem?
Zato, ker sem živo bitje, imam srce in mi ni vseeno za vse te ljudi, ki nevede in naivno verjamejo v psihiatrijo, v dobri veri, da je to znanstvena panoga pod okriljem uradne medicine. V bistvu pa je, iz mojega vidika, psihiatrija le psevdo znanos, ki nosi težak pečat malce temne zgodovine in ki evidentno temelji na povsem zmotni predpostavki, da smo ljudje le fizična, mehanska in živalska bitja.
Srce se mi trga, ko v seansah humanistične psihoterapije poslušam pripovedi o oholih in površnih pshiatrih, ki postavijo diagnozo v max. 15 minutkah, v bistvu pa niti ne vedo, kaj se s temi osebami pravzaprav dogaja. In osebe v težavah? Za vse življenje so marginirani z oznakami psihiatirje, in naposled odvisni od psihoaktivnih substanc, ki jih v prvi vrsti sploh ne bi potrebovali, če bi se doktoru psihiatru dalo malce globje pogledati osebi v oči.
Psihiatirja je posvojenec farmacije in farmacija je izključno in samo posel, na miliarde EUR vreden posel. Denarja v zdravju namreč ni, denar je v boleznih. Tako je moje mnenje.
Nedvomno, tudi psihiatri imajo določene uspehe pri svojem delu; pomirjevala recimo, so v določenih življenskih situacijah razumna trenutna rešitev. To pa je, iz mojega vidika, tudi vse. Dolgotrajno drogiranje ali celo hospitalizacija enostavno ni potrabna. Živimo namreč v modernem času, ne v srednjem veku, in ljudje imamo ustavno zagotovljene svoboščine in predvsem na voljo metode pomoči, ki so mehke, naravne, človeške in povsem neintruzivne.
Sam imam veliko izkušenj z osebami, ki so bili pri psihiatrih zaradi raznih težav - napredka s pomočjo psihiatrije enostavno ni bilo. Antidepresivi, pomirjevala, antipsihotiki v prvi vrsti omamljajo ljudi, jim jemljejo voljo do življenja in dobesedno ubijajo življenjsko energijo in radost.
Psihiatri očitno verjamejo le v meseno razlago naše psihe, navkljub najnovejšim raziskavam nevrobiologije, kognitivne znanosti, nevropsihologije, transpersonalne in humanistične psihologije ter celo kvantne mehanike. Vse te vede poudarjajo, da imamo svobodno voljo in da smo živa bitje, ne samo nemi jetniki fiktivnega kemičnega neravnovesja v možganih.
Vendar dokler bodo ljudje neinformirani glede spodrsljajev, ki jih psihiatri še dandanes počno preko svobodne izbire pacientov, in dokler bodo naivno verjeli, da jih lahko neka umetna snov (psihoaktivna droga) odreši praznine žalosti v njihovem srcu, vse dotlej bo miliardni posel, psihiatrija, cvetel. Napredka, tistega pravega napredka (preseganje vzrokov za težave) v življenjih pacientov, pa ne bo.
V seriji objav, ki sledijo, bom svoje poglede argumentiral in vam tudi predstavil izjave samih psihiatrov, psihologov ter tudi pravih doktorjev medicine, ki govorijo o resnični podobi psihiatrije (tudi v sodelovanju s kolegi iz tujine in z CCHR, njihova uradna spletna stran >>, kljub njihovi pretirani in preostri fiksaciji na negativno plat)
V prvem četrtletju 2009 bom tudi sam pričel s študijem (v okviru podiplomskega študija) nevrobiologije in nevropsihologije in pričakujete lahko tudi akademske argumente, ki bodo podprli moje poglede na obravnavano tematiko.
Na mestu je opomba:
če želite ostati v lepi nevednosti in še naprej naivno verjeti v psihiatrijo in imate morda občutljiv želodec, potem objave ki sledijo, ne bodo za vas.
Se nadaljuje…
written by Edmond C.
\\ tags: antidepresivi, antipsihotiki, denar, dorgiranje, droga, EUR, farmacija, lobij farmacije, močenje, mučenje v terapiji, pomoč, proziac, psihiatrija, psihiatrija industrija smrti, smrt, zloraba, zlorabe
 Predstavljam DVD z naslovom “Psychiatry, an industry of death”, in če imate močan želodec vas vabim, da si ogledate posamezne sklope >> oz. da ga naročite brezplačno, tukaj >>
Naj pa vas posvarim, dokumentarec med drugim vsebuje:
- posnetke psihiatričnega “zdravljenja” (beri: mučenja) ljudi, živali in celo otrok,
- pričevanja ljudi, ki so jih “zdravili” psihiatri v Rusiji v času komunizma,
- posnetke “zdravljenja” s šok terapijami,
- originalne posnetke o posegih v možgane ljudi pri budni zavesti (ki rezultirajo v trajnih poškodbah možganov ali celo v smrti),
- resnična dejstva o psihiatrični bibliji, na podlagi katere psihiatri postavljajo diagnoze, DSM,
- pričevanja o zlorabi predpisovanja psihiatričnih drog (therozin, prozac, lithium, antidepresivi, antipsihotiki),
- pričevanja o grozotah lobotomije (obiščite tudi spletno stran, posvečeno žrtvam lobotomije, www.psychosurgery.org),
- dejstva o popolni izmišljotini, ki ji psihiatri pravijo “kemično neravnovesje v možganih”,
- izjave psihiatrov o njihovi lastni nesposobnosti nudenja pomoči itd…
Predstavljene so tudi povezave med psihiatrijo, rasizmom in eugenizmom.
Dokumentarec je, na trenutke sicer povsem opravičeno, nedvomno malce pretirano fokusiran na negativne plati psihiatrije; pogojenost nacizma in Holokavsta s psihiatrijo recimo, je vseeno pretiran in enostranski prikaz vpliva psihiatrije na družbo. No, morda pa tudi ne, oglejte si DVD in presodite sami.
Naročite brezplačni DVD paket Citizens Commission on Human Rights Information Package >>
Povezave:
- The Citizens Commission on Human Rights uradna spletna stran >>
- muzej online >>
Nadaljevanje: Temne plati psihiatrije (1) >>>
written by Edmond C.
\\ tags: antidepresivi, antipsihotiki, dorgiranje, droga, mučenje v terapiji, proziac, psihiatrija, psihiatrija industrija smrti, smrt, zloraba, zlorabe
Izkušnje onstran petih čutov in nad vsakdanjim dojemanjem sebe in sveta je to, kar raziskuje transpersonalna psihologija.
Stari Grki so na dramskem odru nosili maske, ki so jim rekli “persone”. Lahko bi torej rekel, da je transpersonalno tisto, kar je onstran naših mask, igric in taktiziranj. Onstran relativne percepcije in kognicije.
Hmm. V srednjem veku bi me za besede spodaj sežgali na grmadi; psihiatri bi sumili shizofrenijo ali kaj podobnega; Cerkev bi me izobčila, češ, brez nas to ne gre; transpersonalisti bi me vzeli za svojega, praktikani yoge prav tako; kvantni fiziki bi v teh besedah prepoznali rezultate svojih poskusov v pospeševalnikih; humanistični psihologi bi prikimavali in moja žena bi skomignila z rameni in vprašala, če sem danes že sploh kaj jedel:
obstaja stanje zavesti nad vsemi stanji, ki se jih trenutno večina izmed nas zaveda. Značilno za to stanje je nespremenljivost, popolnost, totalni potencial, dinamična odzivnost, večna radost in globok mir.
To stanje je moja prava narava, To sem Jaz. Ko odpadejo vse identifikacije, ostane(m) samo To, kar zares je/sem, večno, od vedno, za vedno: transpersonalna bit, abstraktni potencial, in če uporabim religiozni izraz, to je Bog, v Njegovi neosebni obiki, Brahma. In z Njim sem v zavestni Enosti.
To je moja prava narava, moj Jaz. Jaz Sem. Aham Brahmasmi (Jaz sem To (brahma)). I am. In to velja, prepričan sem, za vse, ki to berete.
Referenc za To seveda ne manjka, od religioznih, do znanstveno fizičnih, pa prek filozofskih do transpersonalno psiholoških.
Poglejmo nekatere:
- Bog je “Tisti, ki JE”, brez začetka in brez konca. Jezus razodene, da ima tudi On božje ime: “Jaz sem” (Jn 8,28).
Vir: RKS.si Forumi
- Aham Brahmasmi -v Sanskritu to pomeni dobesedno Jaz sem Brahma. Brahma je neosebni aspekt Boga.
Vir: Hinduwebsite.com
- Pravzaprav je vse kar obstaja, le različno valovanje v oceanu te Univerzalne Ravni. To je Enotno polje in to Polje ni materialno. Ultimativno je to Polje Zavesti. In individualne zavesti, moja zavest, vaša zavest, pravzaprav vsakršna zavest kjer koli je zavest le zato, ker je del te Univerzalne zavesti. Celotno vesolje ni ničesar drugega kot To. Ljudje, drevesa in živali smo le valovi različnih frekvenc temeljnega Enotnega Superstirng Polja.
Vir: John Hagelin, PhD, kvantni fizik, 2004
- “Vse stvari so bile ustvarjene; brez Njega ni bila ustvarjena nobena stvar, ki je bila ustvarjena.”
Vir: Biblija Janez 1:3
- “It has many names: formlessness, void, I and the Father are One, My me is God.”
Vir: Dr. John Rowan (The Transpersonal: Spirituality in Psychotherapy and Counselling, 2005, p.76 - amazon.com >>)
- “The Source of everything, The Causal level…”
Vir: Wilber, Ken: Integral Psychology: Consciousness, Spirit, Psychology, Therapy, 2000 amazon.com >>
- “Jaz in (moj) Oče sva eno”.
Vir: Biblija, Janez 10:30
In lepota tega stanja zavesti je, da je dostopen vsakomur. Ni potrebno 30 let Zen meditacije, niti 10 let Kriya Yoge ali 4 leta duhovne univerze. Ne. Dovolj je že preklop zavesti iz beta v theta in to je to.
written by Edmond C.
\\ tags: absolut, abstraktni potencial, bog, duhovna univerza, enotno polje, izvor, jezus, krščanstvo, psihiatrija, psihologija, transpersonalno, znanost
|
Novi komentarji