Blog - Edmond Cigale

” …Pogledam skozi okno in vidim oblačno nebo, dva velika divja kostanja pred našo hišo se nemirno upirata vetru. Eh, dež bo spet, si rečem. Odprem okno, globok vdih in izdih, shit, hladno je. Kaj naj naredim?

Pogledam N900 in koledar, seans danes nimam. Pomislim na Akademijo, kdaj imam seminar? Aha, čez par tednov. Ni panike. Ufff, nekje globoko v sebi si oddahnem; tudi danes se lahko posvetim samo sebi. Hčerkica je v vrtcu, ženikica v skužbi. Sam bom do petih popoldne.

Boleče noge od prejšnjega treninga me počasi odnesejo do dnevne sobe, pogledam Eurosport, kolesarstva še ni na sporedu. Odjugam se do hladilnika, ga odprem in nekaj časa bulim vanj in zaprem. Lačen sem. Kaj? Na koncu si privoščim sadje: jabolko, pomarančo, malo banane, cimet, malo jogurta in mareličnega soka. Njam njam. Sveža energija.

Zaženem HP dlančnik in nato laptop, preverim emaile. Preverim, če je na Podpornem centru Akademije TCT kakšna nova objava, vprašanje, malce posurfam po bicikl.com forumu. Ignoriram telefonske klice, bodo že poklicali še enkrat, si rečem.  Potem pogledam, kaj naj bi danes treniral, glede na program za priprave na triatlon. Uffa, dva treninga, plavanje in tek. Težka bo, pomislim: not even in my dreams.

Končno spustim v zavest vedno prisotno misel: ontologija zavesti. Problem, s katerim se ubadam že pribl. zadnje leto, tako ali drugače. Profesor me v bistvu podpira, niti z besedico pa me ne usmeri v eno ali drugo smer. Shit. Očitno ve, kaj dela. Heh.

Kaj naj naredim? Kako naj v akademskem eseju na znanstven način razložim nekaj, kar niti pravi znanstveniki (psihologija ni znanost, zame) ne zmorejo?! Kako naj predstavim ortodoksni psihološki srenji neverjetne rezultate iz seans transpersonalne psihoterapije; je sploh možno?!

Vse se vrti okrog ontologije zavesti. Zavest, nedokazljiva, a vseeno neizbežno prisotna. Freud, zelenec iz Viktorjanske Avstrije, bi se ob tem pokakal v hlačke in pokadil par deset zajemnih pip tobaka; Jung bi skomignil z rameni; Maslow bi me usmerik k mistikom; Grof prav tako, verjetno: kvantni fiziki se nanjo opirajo le od daleč: Stapp, briliantni fizik, se ji elegantno izogne in sledi Jamesu Williams (…misli same so mislec…); neurobiologi se izmikajo in za zavest krivijo proteine v možganih; Hameroff, spretni retorik in izjemni mislec, jo opiše kot produkt integracije neurobiologije ter kvantne mehanike. Ampak!

Ampak. Kaj zavest zares je, in kdo se pravzaprav zaveda misli, tega ne pove nihče. Kako razližiti t.i. dis-lociranost zavesti oz. njen obstoj onstran materije v možganih (delo Iana Stevensona)? Uffaaaa!

Ontologija zavesti? Ne, hvala, pravi znanost.

Kako naj potem ena mala ribica adekvatno razloži, kako je možno, da se lahko v seansah v trenutku, takoj, trajno, spremeni dojemanje sebe, drugih in sveta?! Da je možno v trenutku trajno odpraviti posledice hudih travm, kot so spolne zlorabe, fizično nasilje itd..?

Kaj, če ne zavest, absolutna zavest, vse to omogoči!? Uffffaaaa. In kako naj to vsaj približno razumno prenesem na akademski način?!

Hagelin to naredi suvereno: zanj je vsega krivo t.i. Enotno polje. Moderna teorija Enotnega polja (Super String Theory), v primerjavi s katero je celo kvantna mehanika kot recept za pasulj. Ampak tudi on ne pove oz. razloži kako je mogoče preskočiti iz “objektivne” realnosti Planck nivoja (1 na minus 34 potenco milimetra) na “subjektivnost” človeške zavesti. Ne vem, enostavno ne vem. What the hell?!

Ontologija zavesti. Kaj mi je treba tega?!

Laptop flopnem skupaj, naj gre v standby. Še enkrat pogledam skozi okno, pričelo je rositi. Ja, in kaj potem!! se oglasi upornik v meni.

Oblečem se, nadenem Polar merilec srčnega utripa, GPS sprejemnik/oddajnik, uro, obujem in grem ven. Malce rosi. Kam naj grem? Eh, kamor koli, noge bodo same tekle, si odgovorim.

Grem in parkiram tam naprej od novega gasilskega doma, se malce razgibam, prižgem GPS, da čim prej najde signal in potem akcija. Namen: 10km, počasi, s hitrostjo pribl 10km/h. Torej slaba urica teka.

Tek je zame popolni in čisti užitek. Ne vem, morda zaradi endorfinov, ki jih možgani sproščajo zaradi bolečin pri teku. Med tekom, ne glede na okoliščine, dež, kamione, avte, druge tekače in tekačice, dobesedno letim. Moja duša je svobodna. zavest, prav tista ista zavest, ki znanosti predstavlja tako uganko, in meni trpljenje pri študiju, me ponese visoko visoko. Včasih se zgodi, da sploh ne čutim telesa, vse je eno, divjanje srca in planje krvi po žilah mi je v takih trenutkih povsem tuje. Popolna svoboda, nenavezanost, širina, zavedanje vsega, povsod, vedno, za vedno. Ha! Ko bi lahko v to stanje vstopil kadarkoli, kjerkoli!

Med tekom se dvakrat močno ulije, povsem sem moker. Še adidaske so premočene. Jaz (hmm…kdo točno?!) pa letim, letim……in tako pritečem do avta, fizično utrujen, duševno svoboden. Avto me popelje do doma, odčofljam po stopnicah direktno pod tuš.

Potem zopet za laptop. Ontologija zavesti. Prime me gromski smeh, smejim se samemu sebi in omejenosti znanosti in mojim poskusom opredelitve nečesa, kar se sploh ne da. Še dobro, da je moj profesor transpersonalist, si mislim. Bo že razumel.

Pozabim na študij, popijem regeneracijski napitek in prižgem Eurosport. Kolesarstvo. Yiiihaaa!

Pogledam na uro in komaj čakam, da ženkica pripelje Lariko. Sonček moj mali. Ob njej pozabim na vse bedarije o akademskih razlagah ontologije zavesti. Pred seboj imam namreč živi dokaz istočasnega izvora in rezultata zavesti: čista spontanost in ljubezen.”

written by Edmond C. \\ tags: enotno polje, hagelin, kvantna mehanika, larika, ljubezen, ontologija zavesti, samadhi, svoboda, TCT, tek, triatlon, zavest

Izkušnje onstran petih čutov in nad vsakdanjim dojemanjem sebe in sveta je to, kar raziskuje transpersonalna psihologija.

Stari Grki so na dramskem odru nosili maske, ki so jim rekli “persone”. Lahko bi torej rekel, da je transpersonalno tisto, kar je onstran naših mask, igric in taktiziranj. Onstran relativne percepcije in kognicije.

Hmm. V srednjem veku bi me za besede spodaj sežgali na grmadi; psihiatri bi sumili shizofrenijo ali kaj podobnega; Cerkev bi me izobčila, češ, brez nas to ne gre; transpersonalisti bi me vzeli za svojega, praktikani yoge prav tako; kvantni fiziki bi v teh besedah prepoznali rezultate svojih poskusov v pospeševalnikih; humanistični psihologi bi prikimavali in moja žena bi skomignila z rameni in vprašala, če sem danes že sploh kaj jedel:

obstaja stanje zavesti nad vsemi stanji, ki se jih trenutno večina izmed nas zaveda. Značilno za to stanje je nespremenljivost, popolnost, totalni potencial, dinamična odzivnost, večna radost in globok mir.

To stanje je moja prava narava, To sem Jaz. Ko odpadejo vse identifikacije, ostane(m) samo To, kar zares je/sem, večno, od vedno, za vedno: transpersonalna bit, abstraktni potencial, in če uporabim religiozni izraz, to je Bog, v Njegovi neosebni obiki, Brahma. In z Njim sem v zavestni Enosti.

To je moja prava narava, moj Jaz. Jaz Sem. Aham Brahmasmi (Jaz sem To (brahma)). I am. In to velja, prepričan sem, za vse, ki to berete.

Referenc za To seveda ne manjka, od religioznih, do znanstveno fizičnih, pa prek filozofskih do transpersonalno psiholoških.

Poglejmo nekatere:

• Bog je “Tisti, ki JE”, brez začetka in brez konca. Jezus razodene, da ima tudi On božje ime: “Jaz sem” (Jn 8,28).
  Vir: RKS.si Forumi

• Aham Brahmasmi -v Sanskritu to pomeni dobesedno Jaz sem Brahma. Brahma je neosebni aspekt Boga.
  Vir: Hinduwebsite.com

• Pravzaprav je vse kar obstaja, le različno valovanje v oceanu te Univerzalne Ravni. To je Enotno polje in to Polje ni materialno. Ultimativno je to Polje Zavesti. In individualne zavesti, moja zavest, vaša zavest, pravzaprav vsakršna zavest kjer koli je zavest le zato, ker je del te Univerzalne zavesti. Celotno vesolje ni ničesar drugega kot To. Ljudje, drevesa in živali smo le valovi različnih frekvenc temeljnega Enotnega Superstirng Polja.
  Vir: John Hagelin, PhD, kvantni fizik, 2004

• “Vse stvari so bile ustvarjene; brez Njega ni bila ustvarjena nobena stvar, ki je bila ustvarjena.”
  Vir: Biblija Janez 1:3

• “It has many names: formlessness, void, I and the Father are One, My me is God.”
  Vir: Dr. John Rowan (The Transpersonal: Spirituality in Psychotherapy and Counselling, 2005, p.76 - amazon.com >>)

• “The Source of everything, The Causal level…”
  Vir: Wilber, Ken: Integral Psychology: Consciousness, Spirit, Psychology, Therapy, 2000 amazon.com >>

• “Jaz in (moj) Oče sva eno”.
  Vir: Biblija, Janez 10:30

In lepota tega stanja zavesti je, da je dostopen vsakomur. Ni potrebno 30 let Zen meditacije, niti 10 let Kriya Yoge ali 4 leta duhovne univerze. Ne. Dovolj je že preklop zavesti iz beta v theta in to je to.

written by Edmond C. \\ tags: absolut, abstraktni potencial, bog, duhovna univerza, enotno polje, izvor, jezus, krščanstvo, psihiatrija, psihologija, transpersonalno, znanost