Prvi zakon termodinamike pravi, parafraziram, da se energija ne more izničiti ter da ne more nastati iz nič (obširna razlaga tega zakona narave >>).
Vse izkušnje do tega trenutka, tako pozitivne in negativne, so na nas (da, posploševanje je vsekakor na mestu) neizbežno vplivale tako, da smo nanje na določene načine reagirali. Pri tem imam v mislih predvsem čustvene reakcije.
Kam je torej šla vsa tista (negativna) čustvena energija jeze, obupa, prizadetosti, razočaranja, bolečine in strahu, ki smo jo doživljali ob travmah v otroštvu, ob stresnih situacijah v službi, ob konfliktih v partnerskem ali prijateljskem odnosu, ob smrti v družini?
Nikamor ni šla. Še vedno je tu, v telesu, potlačena in neizražena….tiho in močno deluje nam v škodo.
In ne, te negativne, potlačene energije enostavno ni mogoče izbrisati z jemanjem psihiatričnih drog. O tem priča na milione ljudi po vsem svetu, ki se vsakodnevno legalno drogirajo s psihiatričnimi psihoaktivnimi snovmi. Vprašanje pa je, ali pri tem tudi rešujejo svoje probleme, oz. ali se soočajo z vzroki za težave.
Panični napadi, depresija, anksioznost, nemoč, obup, tesnoba itd… itd… vse to so samo posledice. Samo posledice. Posledice naših prejšnjih izkušenj (mimogrede, t.i.kemično neravnovesje v možganih nima vzročno niti pod razno nič opraviti s temi čustvenimi stanji).
Ne vem, morda na tem mestu pri meni prihaja na dan moja direktnost, težnja po resnici, iskrena želja po resnični pomoči drugim…… prav gotovo pa to evidentno velja za marsikoga med nami:
dokler se ne bomo soočili z vzroki za naše trenutne težave in jih tudi presegli, napredka enostavno ne bo.
Na žalost se uradna medicina ne ukvarja z vzroki, psihiatrija seveda še z daleč ne, in tudi marsikatera od (tudi uradno priznanih) psihoterapevtskih metod prav tako ne. Opažam pa tudi, da take posredne in v bistvu ne prav zares učinkovite metode cvetijo pri nas prav zaradi nevoljosti soočanja s pravimi vzroki samih “pacientov” oz. oseb, ki pomoč potrebujejo.
Moje mnenje je, da je eno izmed najbolj močnih zdravil za naše težave že vedno prisotno v nas samih: resnica.
Braz resnice, brez iskrenosti enostavno ni napredka, po mojem mnenju. Pravega napredka, trajnega napredka, katerega odlikuje sproščenost, spontano veselje in vedrina.
Kaj je napredek za vas?
written by Edmond C.
\\ tags: alkohol, anksioznost, depresija, droga, medicina, napredek, nemoč, obup, panični napadi, psihiatrija, resnica, soočanje, tesnoba, Psihoterapija
 Nekajkrat na mesec oz. skoraj vsak teden prejmem e-poštna sporočila od različnih pošiljateljev, katerih vsebina se ponavlja v skorajda identični obliki:
“…Imam težave, bil/a sem pri psihiatru in mi je predpisal tablete, ki mi seveda ne pomagajo razrešiti problemov v življenju. Potem sem šla k psihologu, pa potem k astrologu, in nato k šlogarci in nato spet k psihiatru, in potem k psihoanalitiku… Napredka pa ni, v bistvu se počutim vse bolj izgubljeno in na tleh.
Ali mi vi lahko pomagate?…”
Osebe, ki mi pošiljajo taka sporočila praviloma tudi izrazijo svoj dvom in strah glede soočanja z menoj kot terapevtom (…Ali me bo tudi vaša “pomoč” še bolj dotolkla?…) oz. glede grobosti, kritiziranja, soljenja pameti, zasmehovanja ipd. v seansah, kar so očitno doživljali pri iskanju pomoči pri “strokovnjakih” v preteklosti.
Take situacije me vedno razžalostijo, predvsem zato, ker ljudje res, prav zares potrebujejo pomoč, ne pa legalnega psihiatričnega drogiranja, kritike in ostalih telesnih ali čustvenih grobosti.
Kaj je torej pomoč (zame)?
Zame je pomoč tista oblika vodenja seans terapije, po kateri se oseba počuti sprejeto, razumljeno in z vsaj malce večjim kančkom pozitivnega pogleda nase in na svojo prihodnost.
Prava pomoč (zame) pomeni, da osebi pomagam tako natančno, dosledno in temeljito, da napreduje v vsakdanjem življenju prav po vsaki seansi in da mene, kot terapevta, naposled ne bo več potrebovala.
Daleč, daleč, daleč je tak pristop od trdih in v bistvu zelo strupenih predpisovanj psihoaktivnih drog psihiatije ali pa suhoparnega analiziranja ali pa soljenja pameti “strokovnjakov” psiholoških ved.
Moje mnenje je, da je v seansah terapije potrebno ustvariti varno okolje, v katerem se bo oseba lahko odprla, se izrazila in prejela res konkretno pomoč za njene težave. Pomoč, ki je usmerjena k ozaveščanju in preseganju VZROKOV za težave, ne pa le na prikrivanje posledic.
Toplina, razumevanje, toleranca, sprejemanje in celo ljubezen so nujni temelji, na katerih sploh lahko gradimo okolje, v katerem se bo lahko zgodil napredek.
Ljudje smo namreč sami odgovorni zase, sami smo tisti, ki čutimo določene občutke in sami smo tisti, ki naivno verjamemo, da nas bo odrešil nekdo drug, neka kemikalija v obliki antidepresivov in nek “strokovnjak”, ki ima praviloma sam s seboj velike težave.
Svoje probleme lahko rešimo le sami, postopoma in seveda tudi s pomočjo od zunaj, a vendarle v svojem ritmu in na podlagi svoje izbire.
Kdaj bomo odrasli?
written by Edmond C.
\\ tags: depresija, grobosti, napredek, pomoč, soočanje, vzroki, zlorabe psihiatrije, zlorabe psihologov
Psychiatric Drug Side Effects Search Engine
Stranski učinki psihatirčnih drog so lahko: porast nasilja, samomorilske tendence, otopelost, apatičnost, impotenca, povečana telesna teža, izpadanje las, upad inteligence itd…
O tem se pri nas, na žalost, ne govori preveč naglas. Vendar dokazano dejstvo je, da imajo psihiatrični zvarki obupno negativne stranske učinke.
Kakor koli že, kljub temu, da bi psihiatri morali svoje paciente seznaniti s stranskimi učinki kemikalij, ki jim jih predpišejo, je zase na koncu koncev vsak sam odgovoren. Pamet v roke, torej.
written by Edmond C.
\\ tags: , antidepresivi, antipsihotiki, depresija, droga, kemikalije, nasilje, otopelost, prozac, psihiatrična bolnišnica, psihiatrija, psihoaktivne droge, psihoze, RX, samomor, smrt, stranski učinki
To je zadnji del v seriji objav na temo temnih plati psihiatrije.
Pri nas je ta še vedno tabu, ogromno število ljudi ni prav zares informiranih o določenih dejstvih o psihiatriji.
Prav zadnja objava na to temo je, iz mojega vidika, najpomembnejša: škodljivi stranski učinki psihiatričnih drog. Beseda bo tekla o stvareh, ki jih psihiatri kot kaže zamolčijo oz. svojim pacientom ne povedo. Zakaj, ne vem.
Moje mnenje je, da je potrebno več informacij, več mnenj in pogledov na psihiatrična zdravila. Zato so v tej objavi navedene reverence, ki govorijo o škodljivih stranskih učinkih psihoaktivnih snovi.
Naj se razumemo, prosim:
vsak je za svoje življenje odgovoren sam, na podlagi ustavno določenih svoboščin, in jemanje psihoaktovnih substanc je odločitev v domeni vsakega posamezika.
Neodvisne raziskave (reference objavljene v prejšnjih objavah) so pokazale, da imajo psihoaktivne droge le malce večji učinek od placebo efekta (v bistvu pomagajo le v 10%), s tem, da so stranski učinki lahko tudi nasilje, samomorilske tendence, otopelost, omamljenost, upad spolne potence, apatičnost, porast telesne teže, izpad las, zmanjšanje IQ-ja, depresija, smrt itd… Reference spodaj.
Vabim vas, da si najprej preberete članek v uglednem modernem medicinskem časniku The New England Journal of Medicine.
- Dangerous Deception — Hiding the Evidence of Adverse Drug Effects
- Jerry Avorn, M.D.
vir: NEJM >>
Nadalje:
- The Proven Dangers of Antidepressants
- Dr. Peter Breggin
vir >>
Video, interviev z Dr. Bregginom:
Get the Flash Player to see this player.
- Dangers Of Antidepressants Suppressed, video
Get the Flash Player to see this player.
- Psychiatric Medications zakladnica znanstvenih esejev na temo škodljivosti psihoaktivnih drog
vir >>
Kljub vsem navedkom je izredno pomembno, da se z jemanjem psihoaktivnih drog ne preneha v kratkem času.
Če torej jemljete psihoaktivne droge, potem se glede prenehanja jemanja nujno posvetujte z vašim osebmin zdravnikom!
written by Edmond C.
\\ tags: depresija, dopamin, prozac, psihoaktivne snovi, psihotropne snovi, rak, samamori, smrt
video posnetka spodaj
Imam znanko, ki ima čustvene težave, več ali manj, že od samega otroštva. Obiskuje psihoanalitične pristope, sama pravi, da vse razume, ve za vse razloge za svoje težave, pozna dinamiko svoje osebnosti - napreduje pa prav zares ne.
Enega glavnih razlogov za svoje težave rada navaja t.i. “kemično neravnovesje” v njenih možganih. V njenih očeh ona pač nima nič s tem, njeni depresivni občutki so stvar kemije.
Vendar to “kemično neravnovesje” (lansirano v javnost s strani psihiatrije v osemdesetih letih, z izidom DSM III.) nima nobene znanstvene osnove. Enostavno ne drži prav zares.
Neodvisne znanstvene raziskave to potjujejo: “kemično neravnovesje” je le dobra marketinška poteza, ki z realnimi in dejanskimi dogajanji v človeških možganih in psihiatričnimi “obolenji” nima prav nobene vzročne povezave.
Prijazni kolega iz ZDA, psihiater s štirideset letnimi izkušnjami, mi je glede mita o “kemičnem neravnovesju” v ogled posredoval tale intervju:
Get the Flash Player to see this player.
( Dr. Peter Breggin, oglejte si tudi njegovo izredno informativno spletno stran www.breggin.com)
Vabim vas, da si natančno preberete raziskavo na to temo, objavljeno v Public Library of Science Medicine, z naslovom:
Serotonin and Depression: A Disconnect between the Advertisements and the Scientific Literature
povezava >>
Intervju z doktorjem in kandidatom za doktorat, ki sta opravila to raziskavo (res vredno ogleda):
www.encognitive.com/node/884
V tej raziskavi najdemo med drugim zanimiva dejstva:
- “…Contemporary neuroscience research has failed to confirm any serotonergic lesion in any mental disorder, and has in fact provided significant counterevidence to the explanation of a simple neurotransmitter deficiency. Modern neuroscience has instead shown that the brain is vastly complex and poorly understood…”
Prosti prevod:
“Moderna neurologija ne more dokazati prisotnost serotonskih poškodb pri kateri koli od mentalni hmotenj, pravzaprav nudijo ravno nasprotne dokaze. Neurologija potrjuje, da so možgani zelo kompleksni in oomanjkljivo razumljeni.”
- “…With direct proof of serotonin deficiency in any mental disorder lacking, the claimed efficacy of SSRIs is often cited as indirect support for the serotonin hypothesis. Yet, this ex juvantibus line of reasoning (i.e., reasoning “backwards” to make assumptions about disease causation based on the response of the disease to a treatment) is logically problematic—the fact that aspirin cures headaches does not prove that headaches are due to low levels of aspirin in the brain.”vir obeh navedkov: http://medicine.plosjournals.org/perlserv/…020392&ct=1
Prosti prevod:
“Direktnega dokaza za to, da je pomanjkanje sorotonina vzrok za katero koli od mentalnih motenj, ni. Logika, da je odziv na obolenje lahko tudi vzrok za to isto obolenje je problematična - dejstvo, recimo, da aspirin lajša glavobol ne pomeni, da je vzrok za glavobol pomanjkaje aspirina v možganih.”
Drugače povedano, tisti ki verjamejo v mit o kemičnem neravnovesju v možganih, temeljijo svojo teorijo na smešni logiki: povečanje serotonina v sistemu pomaga in to pomeni, da je pomanjkanje serotonina tudi vzrok za težavo (!).To je v bistvu isto, kot če bi verjeli, da je pomanjkanje alkohola v možganih vzrok za napetosti in nesproščenost. Dejstvo, da alkohol pripomore k sproščenosti enostavno ne more biti vzrok za nesproščenost.
Vabim vas, da si ogledate tudi ta posnetek:
Get the Flash Player to see this player.
Zelo poučen je tudi ta članek: There Are No “Chemical Imbalances”:
- “No biological etiology has been proven for any psychiatric disorder in spite of decades of research. …Don’t accept the myth that we can make an ‘accurate diagnosis.’ … Neither should you believe that your problems are due solely to a ‘chemical imbalance.”
- Edward Drummond, M.D. Associate Medical Director, Seacoast Mental Health Center, Portsmouth, NH
vir: http://www.academyanalyticarts.org/fores.htm
Drugače pa sami psihiatri sedaj (pravzaprav že nekaj let nazaj) na glas priznavajo, da je “kemično neravnovesje” nedokazljiva zadeva. Sam predsednik APA (American Psychiatric Association), Steven Sharfstein, je to, vsem v presenečenje, javno priznal (l. 2005).
Preberite si sami:
- “APA admits there is no test for “chemical imbalance”
vira: - www.webwire.com/ViewPressRel.asp?aId=3180 in
- www.usanews.net/_archive2006a/00000075.htm
Na Irskem, recimo, je Irish Medicines Board, inštitucija ki nadzira izdajanje zdravil, farmacevtski družbi GlaxoSmithKline prepovedala podajanje izjav, da je kemično neravnovesje vzrok za depresijo.
vir: http://mental-health.families.com/blog/depression-the-myth-of-chemical-imbalance
Kaj pa pri nas?
Se naši sodržavljani, ki verjamejo v mit o kemičnem neravnovesju res informirani tudi o drugi plati?
Poglejmo si še nekatere izjave doktorjev medicine in celo samih psihiatrov (v angleškem jeziku):
- “There’s no biological imbalance. When people come to me and they say, I have a biological imbalance, I say, show me your lab tests. There are no lab tests. So what’s the biochemical imbalance?”
- Dr. Ron Leifer, New York psychiatrist.
- “…Remember that no biochemical, neurological, or genetic markers have been found for attention deficit disorder, oppositional defiant disorder, depression, schizophrenia, anxiety, compulsive alcohol and drug abuse, overeating, gambling, or any other so called mental illness, disease, or disorder…”- vir: Bruce D. Levine, Ph.D., Commonsense Rebellion: Debunking Psychiatry, Confronting Society, (Continuum, New York, 2001), p. 277.
- “…There are no tests available for assessing the chemical status of a living persons brain.”.
- Elliot Valenstein, Ph.D., Blaming the Brain, (The Free Press, New York, 1998), p. 4.
- “…Patients [have] been diagnosed with chemical imbalances despite the fact that no test exists to support such a claim, and…there is no real conception of what a correct chemical balance would look like.”
- vir: David Kaiser, M.D., Commentary: Against Biologic Psychiatry, Psychiatric Times, Dec. 1996.
- Biopsychiatrists have created the myth that psychiatric “wonder drugs” correct chemical imbalances. Yet there is no basis for this model because no chemical imbalance has ever been proven to be the basis of a mental illness.”
- Ty C. Colbert, a clinical psychologist.
Sam sem se tudi v seansah že večkrat soočal z mitom o kemičnem neravnovesju. Oseba, ki verjame v ta mit enostavno ne more (noče?) prevzeti odgovornosti zase in za svoje depresivne občutke. Lažje je kriviti kemikalije, kot pa svoje probleme rešiti.
In to je ključnega pomena, po mojem mnenju:
dokler bodo ljudje neinformirani glede dejstev o kemičnem neravnovesju, in dokler bodo verjeli v to, da je za njihovo stanje odgovorna neka abstraktna kemikalija izven njihove kontrole (ali pa kdor koli ari kar koli drugega), enostavno ne bodo prav zares in trajno napredovali. Droge namreč ne odpravljajo vzrokov, le posledice lajšajo.
Je to res vredno našega zdravja?
Druge plati in povezave za dodaten študij:
- The “Chemical Imbalance” in Mental Health Problems >>
By Joseph M. Carver, PhD
- NAMI (National Association on Mental Ilness) >>
- APA (American Psychiatric Association) >>
- mentalne motnje, wikipedia >>
Se nadaljuje…
written by Edmond C.
\\ tags: biologija, biopsihiatrija, depresija, dopamin, droge, kemično neravnovesje, neurologija, nevrotransmiterji, noradrenalin, panika, peter breggin, psihiatrija, serotonin
Fiziološki in Psihološki učinki meditacije je prav tako zanimivo področje delovanja v prejšnji objavi omenjene organizacije ( IONS ). V mojem in, upam da tudi v vašem življenju, ni niti najmanjšega dvoma o pozitivnih učinkih meditacije na vsakdanje počutje, zdravje in uspešnost pri delu.
Znanstvene raziskave kažejo, da je meditacija izredno koristna praksa za vsakogar, ne glede na zdravstveno in mentalno stanje. A vendarle uradni medicini in psihiatriji kar nekako še vedno uspeva zanikanje pomembnosti transpersonalnih vidikov našega obstoja.
Več o znanstvenih dognanjih, psiholoških in fizioloških učinkih meditacije, in tudi o subjektivnih pričevanjih, si lahko preberete online, tukaj >>
( http://www.noetic.org/research/medbiblio/index.htm )
Kot humanistični psihoterapevt seveda točno vem, na podlagi izkušenj iz seans, da je povezava zavest-um-telo še kako realna in izredno pomembna komponenta v naših življenjih.
Najnovejše izkušnje pri psihoterapiji mi to samo potrjujejo. Depresija denimo, ki uradno velja za (neozdravljivo) bolezen, je pod določenimi pogoji povsem ozdravljiva. Osebno pričevanje moje stranke si lahko preberete tukaj >> (odpre se nova stran).
V tem primeru sva s klientom uporabljala novo tehniko, Theta Clearing Therapy®, integracjio humanistične in transpersonalne psihologije. Nedvomno je delo iz theta stanja možganskih valov v bistvu globoka meditacija, ki nudi res presenetljive rezultate.
Pomembnosti povezave zavest-um-telo enostavno ne morem zanikati. Sam(i) si ustvarjam(o) svoj svet, svoje počutje in ni ga problema, ki ne bi bil rešljiv. Če le tako izberem(o) in v reševanje vložim(o) vso svojo energijo, pozornost in vse talente.
Tabletke, antidepresivi, poživila, pomirjevala, antipsihotiki itd… so le nadomestna rešitev, ki v prvi vrsti podpira mogočen lobij farmacije, ki na plečih naivnih ljudi služi ogromne denarce.
Na koncu koncev je izbira vsekakor moja: se bom za svoje zdravje potrudil sam, ali naj svojo srečo prepustim drugim?
written by Edmond C.
\\ tags: antidepresivi, antipsihotiki, depresija, IONS, medicatije, meditacija, ozdravitev depresije, učinki meditacije, znanost
Živimo v zanimivem obdobju človeške zgodovine. Na eni strani smo na robu ekološke katastrofe planetarnih razsežnosti, na drugi strani pa smo lahko priča napredku človeškega intelekta onstran njega samega.
Dočim je ekologija seveda zelo pomembna za nas vse, predvsem pa za naše potomce, se na Blogu ne bom fokusiral na to temo. V tej objavi bi rad spregovoril o znanstvenih raziskavah, kliničnih spoznanjih in o dokumentiranih primerih, v katerih je prišlo do spontane ozdravitve tudi smrtnih bolezni.
Institute of Noetic Sciences je mednarodna neprofitna organizacija, katere misija je raziskovanje potencialov človeške zavesti na znanstveni način.
Eno od področij njihovega delovanja je tudi raziskovanje in zbiranje dokazov o ozdravitvah smrtnih in ostalih bolezni. V letih delovanja so zbrali ogromno materijala, ki je prosto dostopen na njihovi spletni strani pod naslovom Spontaneous Remission ( http://www.noetic.org/research/sr/main.html )
Zbrani članki, dokazi in razsikave zajemajo preko 700 strani. Za vas sem vse te datoteke zbral v eno mapo, ki jo lahko brezplačno snamete tukaj >>
( Remission.zip, ZIP datoteka, 6.2MB, vsebina je v PDF formatu)
© 1999-2004 Institute of Noetic Sciences (IONS)
written by Edmond C.
\\ tags: antidepresivi, depresija, droge, duhovnost, inštitut, IONS, pomirjevala, poživila, rak, raziskave, remission, smrtne bolezni, spontane ozdravitve, znanost
Preberite mnenja, izkušnje in osebna pričevanja mojih strank, ki so obiskovale Theta Cognitive Therapy® seanse. Stranke so zaključile cikluse 1 - 4 seanse v razdobju enega do štirih tednov.
“RAZSUTO ŽIVLJENJE
Na kratko povedano, mislim, da sem s obiskom seanse Theta Cognitive Therapy ujel zadnji vlak. Moje življenje se je tisti teden pred seanso zakompliciralo, zapil sem se do onemoglosti, misli na samomor mi niso bile tuje. Tresel sem se, nisem mogel spati, ves čas mi je šlo na jok, glas se mi je spremenil, ponoči mi je v glavi odmeval zlobni glas, ki me je nagovarjal naj storim samomor. Kriza.
Po prvi seansi sem se počutil vsaj 59 ton lažjega, glava je bila neverjetno sveža, tisto noč sem prvič po nekaj tednih mirno spal. Med seanso je Edmond s pomočjo od zgoraj vlekel ven iz mene negativnosti, katere se še sam najprej nisem zavedal, da jih sploh imam. Občutki krivde, jaza, strah, samo-uničevalne misli, negativni vzorci itd…
Po drugi seansi sva odstranila še ostale občutke krivde, pritisk v glavi mi je popustil, še lažje sem zadihal. Na zmenek tretje seanse sem enostavno pozabil, tako dobro se mi je spremenilo moje zdravstveno stanje.
Po tretji seansi sva z Edmondom končno odstranila tiste globoke globoke ovire, ki so me očitno pogojevale že od 6. leta starosti naprej.
Ne vem, nisem terapevt, pojma nimam o psihologiji. Edmond pravi, da sva v teh treh seansah naredila več, kot bi s klasično psihoterapijo v letu dni. Ne vem in me ne zanima.
Vem le to, da mi je Theta Cognitive Therapy v rokah Boga rešil življenje. Tako je moje mnenje.” R., Primorska
“NA PRAVI POTI
<to je skrajšana verzija pričevanja. Celoten tekst je na voljo tukaj >> (odpre se nova stran) >
Za vse svoje težave in tegobe sem dobil pečat že v zgodnjem otroštvu in to takrat, ko sem najbolj potreboval ljubezen, mir in podporo obeh staršev. Tako je na eni strani oče s svojim pijančevanjem šel v eno skrajnost, na drugi pa mama spet v drugo, s svojimi nasveti o pretirani dobroti. Bil sem popolnoma razdvojen. Zaradi razdvojenosti v kateri sem živel, so se vsi moji problemi samo stopnjevali. Padal sem v hudo depresijo.
…
Srečanje se je začelo mirno in v sproščujočem vzdušju. Najprej sem bil seznanjen s potekom terapije in kaj theta healing sploh je. Na začetku sem bil zelo napet in živčen, vendar sem že čez pol ure začutil, da se umirjam. Pritiski v glavi in telesu so začeli popuščati in res sem začutil, kako se mi vračajo moči. Po vsem telesu sem začutil nekakšno ščemenje, rahlo drhtenje, kot da bi iz mene odhajalo vse slabo, vsa napetost, vse bolečine moje duše, vame pa je prihajal mir, sproščenost in prijetna toplota. Ob pozornem poslušanju ter odgovarjanju na terapevtova vprašanja, sva počasi prišla do konca terapije, ki je trajala eno uro. Počutil sem se zelo dobro, to je opazila tudi partnerica, ki je bila ves čas prisotna.
Že po prvi uri zdravljenja pa sem začel na stvari, na življenje razmišljati drugače. Veliko slabega, veliko strahu, jeze, negotovosti, bolečin je tako rekoč za vedno odšlo od mene, vendar še ni vse, saj se je v 48 letih mojega življenja nabralo precej nesnage. Že po prvi terapiji sem začel gledati in razmišljati o življenju pozitivnejše, predvsem pa o sebi. Začel sem se zavedati samega sebe, postal sem močnejši in mislim, da sem se začel imeti rad, spoštovati samega sebe in svoje odločitve, kar se je kasneje izkazalo za resnično. Počasi a vztrajno sem spet začel delati, opravljati svoj poklic, tako kot je treba. Na vse okrog sebe sem začel gledati drugače. Zato sva se s terapevtom dogovorila za naslednji sestanek.
V drugi seansi sva dobesedno prečesala skoraj vse moje življenje od otroštva naprej. Skupaj sva se poglobila v vsak problem in našla vzroke za težave. Potem je terapevt z mojim dovoljenjem in s pomočjo od zgoraj (oz. z Božjo pomočjo) odstranil te vzroke za težave in stvari spremenil v pozitivne. Tudi ta ura je minila mirno, v sproščujočem ozvočju in s tistim blagodejnim, toplim občutkom, da se v meni vse spreminja, in to na dobro. Se bolj kot prej se vedel, da grem gor, ven iz vsega hudega, da se zame začenja novo življenje.
…
Ko vam pišem te vrstice, je za menoj tudi tretja seansa. Lahko rečem, da sem postal drug človek, okrog hodim z dvignjeno glavo, ni me sram povedati resnice, pogledati ljudi v oči, se z njimi pogovarjati o vsem mogočem.
…
Da, počutim se super, res. V meni je spet tisto pravo življenje. Ko pomislim, samo v treh urah, v treh pičlih urah pravilnega gledanja in razmišljanja o svojem življenju in o vsem življenju, ki me obdaja, se lahko zgodi in se je »čudež« (vsaj zame). - R.P.
<to je skrajšana verzija pričevanja. Celoten tekst je na voljo tukaj >>
(odpre se nova stran) >
“TEŽAVE V ZAKONU
Na Theta Cognitive Therapy® seanso sem šla zaradi težav v partnerskem odnosu. Počutila sem se ujeto v situacijo zakonskega stana in nisem bila zadovoljna sama s sabo. Po dveh seansah je sedaj v meni mir in s partnerjem se lahko mirno pogovarjam. Do sebe imam pravilen odnos. Ne obremenjujem se s tem, kaj mislijo drugi. Med samo terapijo je veliko mojih skrbi šlo “gor” oz. ven iz mene, ker jih ne potrebujem in tako mi je prav fino.” - C.K., Ljubljana
written by Edmond C.
\\ tags: alkohol, depresija, klinična depresija, ločitev, napredek, razdvojenost, samomor, sreča, TCT, theta cognitive therapy, thetahealing, zakonske težave
|
Novi komentarji