Končno malce mira, prostora in časa tudi za Blog.
Te dni sem si vzel prosto, nič seans, sestankov, letanja naokoli. Le jaz (plus študij), žena in Larika.
Da, 19. septembra se je rodila mala deklica, Lara. Tako je simpatična, da vam ne morem povedati; onstran besed, nedvomno. 
Sedaj ima nekaj prek mesec dni in že se zna nasmejčkati, glasno (joj, kako naglas se zna dreti!) zahtevati družbo ali hrano in niti sekunde ni pri miru.
S soprogo se sprašujeva, kakšna dinamična prihodnost naju čaka. Yuhuhu.
Zadnji mesec je bil kar naporen zame. Ravno v času pred in po rojstvu male Larike sem dokončal drugi izpit na Univerzi, preko dvajset strani posvečenih predstavitvi nove psihoterapije, Theta Cognitive Therapy. Rezultat dolgega dela, raziskave, branja in pisanja… Naporno, res. Bom objavil izdelek na Blogu, ko ga dokončno pregleda in ovrednoti moja profesorica.
Tiste dni po rojstvu Larike sem seveda odpovedal vse seanse, razen ene ali dveh, ker nisem imel shranjenih kontaktnih tel. št. strank. V eni od teh seans se prvič v več kot enajstih letih prakse enostavno nisem mogel zbrati. Vsakič, ko sem zaprl oči, sem pred seboj videl mali obrašček moje Larike.
Bom objavil kakšno lepo fotko, trenutno na tem računalniku nimam shranjene nobene. Mala Larika, tako je pridna, par dni po rojstvu se je sicer ponoči še zbujala, sedaj pa že več kot mesec dni spi po cele noči, od 23. ure do šeste ali sedme zjutraj. Čez dan pa dinamika, neprestano mahanje z rokicamo in nogicami in seveda kričanje. Sonček mali.
Larika, srček mali, je za naju s soprogo pravi blagoslov in zakladek. Vem, da me čakajo tudi naporni dnevi starševstva, vendar se vsega v bistvu veselim in sprejemam prihod malega bitja v moje življenje z odprtimi rokami.
written by Edmond C.
\\ tags: deklica, hčerkica, rojstvo, starševstvo
Spontanost, igrivost, moč, umirjenost.
Novi komentarji