Jul 05
Sorry, this entry is only available in Slovensko.
Mar 13
Veliko ljudi ne loči med psihiatrom, psihologom in psihoterapevtom.
Že kar nekajkart se mi je pripetilo, da so me ljudje po telefonu s kančkom bojazni v glasu vprašali: ali ste psihiater? Kot kaže so imele te osebe v preteklosti ne ravno tako dobre izkušnje s psihiatri, in se sedaj očitno želijo izogniti podobnim izkušnjam.
Na taka vprašanja prav z veseljem vedno odgovorim: “Ne NISEM psihiater!”.
Vsa čast in slava psihiatrom (doktorjem medicine s specializacijo iz psihiatrije), vendar njihov doseg pri pomoči ljudem je precej omejen.
Psihiatrija je vpeta v telesno dojemanje človeške psihe in v sodobni psihiatrični praksi je še vedno čutiti zablode in špekulacije popolnega začetnika Freuda. Če nekomu njegova izobrazba in pomanjkanje življenskih izkušenj onemogoča resnično pomoč ljudem v stiskah in se zato ukvarjajo s posledicami težav namesto z vzroki oz. se zato zatekajo v predpisovanje psihoaktivnih drog, je to malce žalostno.
No, kakorkoli že, sam NISEM psihiater in to ne bi bil pod nobenimi pogoji. Sem psiholog in psihoterapevt humanistične psihoterapije. Že sama humanistična psihologija je daleč daleč onkraj dosega intelektualnih akrobacij psihoanalize, recimo, da o transpersonalni psihologiji niti ne govorimo.
Sam se izpopolnjujem iz dneva v dan. In prav neverjetno je, kako je sama psihologija, kot opisna znanost, napredovala v zadnjih desetletjih.
Zavedam se, da tudi najnaprednejši transpersonalni psihologi in psihoterapevti še vedno stojijo le na vrhu ledene gore odkrivanja potencialov človeške zavesti. Kakšna spoznanja nas še čakajo v prihodnosti?
Preseneča pa me, da izobraženi ljudje kot so recimo psihiatri, tega na nek način še vedno ne opazijo (nočejo opaziti?).
Jan 05
Sorry, this entry is only available in Slovensko.
Jan 03
Opazovati napredek mojih strank v seansah humanistične psihoterapije Clearing je zame res izredno zanimivo. Od leta 1996 do danes se je zvrstilo ogromno število seans in še vedno mi prav vselej srce zadrhti, ko vidim, da se oseba, na podlagi svojega lastnega truda in angažiranosti, prebije iz oklepov lastnih samoustvarjenih omejitev.
Hmm. Ljudje imamo različna mnenja o svobodni volji in velika večina to našo inherentno lastnost gladko zanika, žal. No, v seansah Clearinga se obstoj svobodne volje velikokrat pokaže prek uvidov, ki jih ima oseba.
Sem ter tja pa se to zgodi na tako jasen in artikuliran način, da sem še sam malce presenečen. Nazadnje se je to zgodilo pred nekaj dnevi v seansi, v kateri sva s klientom odstranjevala oviro (vzorec v umu) na poti do njegovega cilja.
Med izvajanjem tehnike odstranjevanja ovir je tam ta oseba sedela v stolu in me naektrat pogledala direktno v oči in mi rekla:
“Edmond, pa kaj se grem jaz?! Pa saj mi ni potrebno počutiti se brez moči!!! Imam izbiro! Lahko se počutim tako, lahko pa se počutim tudi drugače! Od mene je odvisno!!!”
V prostoru, kjer vodim seanse, je za trenutek zastal čas, oseba pa je po tem planila v glasen krohot (menim, da nad lastno, pravkar vsaj malo preseženo, zmedenostjo).
Kaj naj rečem ob tem?
Kljub vsem izkušnjam, ki jih imam za seboj in po vsej prevoženi kilomentrini v seansah, me taka razodetja in spoznanja strank vedno znova napolnijo z mešanico občudovanja Življenja in strahospoštovanja do potencialov, ki jih vsi nosimo v sebi.
V takih trenutkih bi osebo najraje toplo objel in ji čestital za realizacijo. Tega seveda ne naredim, moji občutki so v seansah seveda povsem sekundarnega pomena.
Je pa prav zares lep občutek biti priča in tudi instrument pomoči pri napredovanju oseb.
Novi komentarji