Aug 01
Sorry, this entry is only available in Slovensko.
Mar 13
Veliko ljudi ne loči med psihiatrom, psihologom in psihoterapevtom.
Že kar nekajkart se mi je pripetilo, da so me ljudje po telefonu s kančkom bojazni v glasu vprašali: ali ste psihiater? Kot kaže so imele te osebe v preteklosti ne ravno tako dobre izkušnje s psihiatri, in se sedaj očitno želijo izogniti podobnim izkušnjam.
Na taka vprašanja prav z veseljem vedno odgovorim: “Ne NISEM psihiater!”.
Vsa čast in slava psihiatrom (doktorjem medicine s specializacijo iz psihiatrije), vendar njihov doseg pri pomoči ljudem je precej omejen.
Psihiatrija je vpeta v telesno dojemanje človeške psihe in v sodobni psihiatrični praksi je še vedno čutiti zablode in špekulacije popolnega začetnika Freuda. Če nekomu njegova izobrazba in pomanjkanje življenskih izkušenj onemogoča resnično pomoč ljudem v stiskah in se zato ukvarjajo s posledicami težav namesto z vzroki oz. se zato zatekajo v predpisovanje psihoaktivnih drog, je to malce žalostno.
No, kakorkoli že, sam NISEM psihiater in to ne bi bil pod nobenimi pogoji. Sem psiholog in psihoterapevt humanistične psihoterapije. Že sama humanistična psihologija je daleč daleč onkraj dosega intelektualnih akrobacij psihoanalize, recimo, da o transpersonalni psihologiji niti ne govorimo.
Sam se izpopolnjujem iz dneva v dan. In prav neverjetno je, kako je sama psihologija, kot opisna znanost, napredovala v zadnjih desetletjih.
Zavedam se, da tudi najnaprednejši transpersonalni psihologi in psihoterapevti še vedno stojijo le na vrhu ledene gore odkrivanja potencialov človeške zavesti. Kakšna spoznanja nas še čakajo v prihodnosti?
Preseneča pa me, da izobraženi ljudje kot so recimo psihiatri, tega na nek način še vedno ne opazijo (nočejo opaziti?).
Jan 18
Na podlagi dolgoletnih izkušenj pri vodenju humanistične psihoterapije Clearing sem prvotno oz. originalno metodo Clearing (kot nam je bila predstavljena na seminarju, 3. generaciji Clearerjev v Sloveniji) malce dopolnil oz. spremenil.
Ta dopolnila in spremembe seveda niso tako radikalne, da bi zaradi tega nastala neka nova metoda, so pa vseeno take, da učinkovitost metode (po mojih izkušnjah) precej povečajo.
Dopolnila in spremembe:
- Natančnejše in bolj ozko usmerjeno iskanje ciljev.
V osnovni formi se pri Clearingu, v prvem delu prvega koraka, pomaga osebi, da sama najde tiste pristne in srčne želje, cilje. Ta spisek je lahko seveda kar dolg in že za samo opredelitev ciljev sem včasih potreboval zelo dolgo časa. Iz mojega vidika je to relativna izguba časa.
Zato je to prva sprememba originalne metode: v seansah se na enkrat fokusiram le na en, v trenutni situaciji najbolj pereč cilj in ostale cilje, v soglasju s stranko, opredeliva le zelo površno oz. sploh ne.
Namreč, za veliko večino ljudi je poglabljanje pristonsti v življenju velik izziv že za samo eno področje (veliko lažje je iti k psihiatru in popapcati antidepresive, recimo) in največ notranje motivacije lahko ljudje dobimo za tisto eno, najboj pereče področje življenja, katero res želimo spremeniti na bolje.Pozitivne lastnosti te spremembe:- s stranko tako pridobiva precej časa za naslednje korake že v prvi seansi,
- aktualizacija občutkov in misli je tako natančnejša,
- več energije in več pozornosti gre tako že v začetku procesa v eno samo smer,
- poglabljanje pristnosti v življenju stranke je tako usmerjeno le na eno področje življenja, praviloma se to področje izkaže za odnos do sebe.
- Bolj plastično odstranjevanje ovir.
V t.i. drugem koraku Clearinga se najdene ovire na poti do cilja odstranjujejo s pomočjo nasprotja v umu. Temu Clearerji radi rečemo potapljanje v nasprotja. No, glede na to, da je ta del Clearinga dejansko najpomembnejši, sem tudi v tej fazi uvedel spremembo:
Stranka se postavlja v eno ali drugo vlogo (občutek, situacijo itd…) čimbolj vživeto, plastično, pristno.
Deidentifikacija of fiksnih idej v umu je namreč (med drugim) ozko povezana z odprtostjo in fleksibilnostjo do lastnih občutkov in zato sem pri sorodnih humanističnih in transpersonalnih (psiho)terapevtskih metodah povzel način soočanja z občutji in stališči v umu, ki zelo pomaga pri uvidu v lastno vpletenost v ustvarjenje omijitev na poti do cilja. Recimo, z uporabo dveh fizično ločenih stolov, v katera se stranka sama izmenično postavlja, skupaj z identifikacijo z oviro in nasprotjem; z uspostavitvijo verbalne komunikacije med tema “dvema osebama” na stolih, ipd….Pozitivne lastnosti te spremembe:- stranka ima tako priložnost bolj plastično ter pristno izkusiti svojo vlogo (žrtve ali pa nemoči, recimo) ter se s to svojo “žrtvijo” celo pogovoriti, jo kaj vprašati - skratka, opaziti svojo avtentično naravo, ki ni ne ovira niti nasprotje,
- stranka ima na tak način več manevrirnega prostora za izvajanje tehnike,
- uvidi v ozadje in delovanje mehanizma so precej pohitreni.
Spremembe in dopolnila preostalima dvema korakoma metode Clearing bom predstavil v naslednji objavi.
Jan 06
Sorry, this entry is only available in Slovensko.
Jan 05
Sorry, this entry is only available in Slovensko.
Jan 03
Opazovati napredek mojih strank v seansah humanistične psihoterapije Clearing je zame res izredno zanimivo. Od leta 1996 do danes se je zvrstilo ogromno število seans in še vedno mi prav vselej srce zadrhti, ko vidim, da se oseba, na podlagi svojega lastnega truda in angažiranosti, prebije iz oklepov lastnih samoustvarjenih omejitev.
Hmm. Ljudje imamo različna mnenja o svobodni volji in velika večina to našo inherentno lastnost gladko zanika, žal. No, v seansah Clearinga se obstoj svobodne volje velikokrat pokaže prek uvidov, ki jih ima oseba.
Sem ter tja pa se to zgodi na tako jasen in artikuliran način, da sem še sam malce presenečen. Nazadnje se je to zgodilo pred nekaj dnevi v seansi, v kateri sva s klientom odstranjevala oviro (vzorec v umu) na poti do njegovega cilja.
Med izvajanjem tehnike odstranjevanja ovir je tam ta oseba sedela v stolu in me naektrat pogledala direktno v oči in mi rekla:
“Edmond, pa kaj se grem jaz?! Pa saj mi ni potrebno počutiti se brez moči!!! Imam izbiro! Lahko se počutim tako, lahko pa se počutim tudi drugače! Od mene je odvisno!!!”
V prostoru, kjer vodim seanse, je za trenutek zastal čas, oseba pa je po tem planila v glasen krohot (menim, da nad lastno, pravkar vsaj malo preseženo, zmedenostjo).
Kaj naj rečem ob tem?
Kljub vsem izkušnjam, ki jih imam za seboj in po vsej prevoženi kilomentrini v seansah, me taka razodetja in spoznanja strank vedno znova napolnijo z mešanico občudovanja Življenja in strahospoštovanja do potencialov, ki jih vsi nosimo v sebi.
V takih trenutkih bi osebo najraje toplo objel in ji čestital za realizacijo. Tega seveda ne naredim, moji občutki so v seansah seveda povsem sekundarnega pomena.
Je pa prav zares lep občutek biti priča in tudi instrument pomoči pri napredovanju oseb.
Novi komentarji