Aug 08
Sorry, this entry is only available in Slovensko.
Jul 05
Sorry, this entry is only available in Slovensko.
Jun 22
Sorry, this entry is only available in Slovensko.
May 23
On the turning away
On the turning away
From the pale and downtrodden
And the words they say
Which we won’t understand
Don’t accept that what’s happening
Is just a case of others suffering
Or you’ll find that you’re joining in
The turning away
It’s a sin that somehow
Light is changing to shadow
And casting its shroud
Over all we have known
Unaware how the ranks have grown
Driven on by a heart of stone
We could find that were all alone
In the dream of the proud
On the wings of the night
As the daytime is stirring
Where the speechless unite
In a silent accord
Using words you will find are strange
And mesmerized as they light the flame
Feel the new wind of change
On the wings of the night
No more turning away
From the weak and the weary
No more turning away
From the coldness inside
Just a word that we all must share
It’s not enough just to stand and stare
Is it only a dream that there’ll be
No more turning away?
by Pink Floyd, album “A Momentary Lapse of Reason”, 1987
I can’t really say I like Floyds, but this particular song touches me very deeply, for as a psychotherapist I am faced with the denial and "turning away" from problems and "coldness inside" all too often.
I used to shed tears when listening to this song and goosebumps appeared all over my arms. All those memories and thoughts about all the people that are just unable to swim out of their darkness seemed to have a strong influence on me. I have always observed the negativity all around me with deep sadness in my heart.
Today, there are no more tears, no more goosebumps - they have all been replaced by the absence of sadness in my heart and by the sheer awareness that suffering and sadness are only one way of looking at the world we live in. It is all a matter of believes, a question of perception. Nothing else.
I shed no more tears for those that just don’t or can’t make it out of their self-manifest dungeon because I know that it is very very easy thing to do, with the help from above.
Mar 13
Veliko ljudi ne loči med psihiatrom, psihologom in psihoterapevtom.
Že kar nekajkart se mi je pripetilo, da so me ljudje po telefonu s kančkom bojazni v glasu vprašali: ali ste psihiater? Kot kaže so imele te osebe v preteklosti ne ravno tako dobre izkušnje s psihiatri, in se sedaj očitno želijo izogniti podobnim izkušnjam.
Na taka vprašanja prav z veseljem vedno odgovorim: “Ne NISEM psihiater!”.
Vsa čast in slava psihiatrom (doktorjem medicine s specializacijo iz psihiatrije), vendar njihov doseg pri pomoči ljudem je precej omejen.
Psihiatrija je vpeta v telesno dojemanje človeške psihe in v sodobni psihiatrični praksi je še vedno čutiti zablode in špekulacije popolnega začetnika Freuda. Če nekomu njegova izobrazba in pomanjkanje življenskih izkušenj onemogoča resnično pomoč ljudem v stiskah in se zato ukvarjajo s posledicami težav namesto z vzroki oz. se zato zatekajo v predpisovanje psihoaktivnih drog, je to malce žalostno.
No, kakorkoli že, sam NISEM psihiater in to ne bi bil pod nobenimi pogoji. Sem psiholog in psihoterapevt humanistične psihoterapije. Že sama humanistična psihologija je daleč daleč onkraj dosega intelektualnih akrobacij psihoanalize, recimo, da o transpersonalni psihologiji niti ne govorimo.
Sam se izpopolnjujem iz dneva v dan. In prav neverjetno je, kako je sama psihologija, kot opisna znanost, napredovala v zadnjih desetletjih.
Zavedam se, da tudi najnaprednejši transpersonalni psihologi in psihoterapevti še vedno stojijo le na vrhu ledene gore odkrivanja potencialov človeške zavesti. Kakšna spoznanja nas še čakajo v prihodnosti?
Preseneča pa me, da izobraženi ljudje kot so recimo psihiatri, tega na nek način še vedno ne opazijo (nočejo opaziti?).
Jan 18
Na podlagi dolgoletnih izkušenj pri vodenju humanistične psihoterapije Clearing sem prvotno oz. originalno metodo Clearing (kot nam je bila predstavljena na seminarju, 3. generaciji Clearerjev v Sloveniji) malce dopolnil oz. spremenil.
Ta dopolnila in spremembe seveda niso tako radikalne, da bi zaradi tega nastala neka nova metoda, so pa vseeno take, da učinkovitost metode (po mojih izkušnjah) precej povečajo.
Dopolnila in spremembe:
- Natančnejše in bolj ozko usmerjeno iskanje ciljev.
V osnovni formi se pri Clearingu, v prvem delu prvega koraka, pomaga osebi, da sama najde tiste pristne in srčne želje, cilje. Ta spisek je lahko seveda kar dolg in že za samo opredelitev ciljev sem včasih potreboval zelo dolgo časa. Iz mojega vidika je to relativna izguba časa.
Zato je to prva sprememba originalne metode: v seansah se na enkrat fokusiram le na en, v trenutni situaciji najbolj pereč cilj in ostale cilje, v soglasju s stranko, opredeliva le zelo površno oz. sploh ne.
Namreč, za veliko večino ljudi je poglabljanje pristonsti v življenju velik izziv že za samo eno področje (veliko lažje je iti k psihiatru in popapcati antidepresive, recimo) in največ notranje motivacije lahko ljudje dobimo za tisto eno, najboj pereče področje življenja, katero res želimo spremeniti na bolje.Pozitivne lastnosti te spremembe:- s stranko tako pridobiva precej časa za naslednje korake že v prvi seansi,
- aktualizacija občutkov in misli je tako natančnejša,
- več energije in več pozornosti gre tako že v začetku procesa v eno samo smer,
- poglabljanje pristnosti v življenju stranke je tako usmerjeno le na eno področje življenja, praviloma se to področje izkaže za odnos do sebe.
- Bolj plastično odstranjevanje ovir.
V t.i. drugem koraku Clearinga se najdene ovire na poti do cilja odstranjujejo s pomočjo nasprotja v umu. Temu Clearerji radi rečemo potapljanje v nasprotja. No, glede na to, da je ta del Clearinga dejansko najpomembnejši, sem tudi v tej fazi uvedel spremembo:
Stranka se postavlja v eno ali drugo vlogo (občutek, situacijo itd…) čimbolj vživeto, plastično, pristno.
Deidentifikacija of fiksnih idej v umu je namreč (med drugim) ozko povezana z odprtostjo in fleksibilnostjo do lastnih občutkov in zato sem pri sorodnih humanističnih in transpersonalnih (psiho)terapevtskih metodah povzel način soočanja z občutji in stališči v umu, ki zelo pomaga pri uvidu v lastno vpletenost v ustvarjenje omijitev na poti do cilja. Recimo, z uporabo dveh fizično ločenih stolov, v katera se stranka sama izmenično postavlja, skupaj z identifikacijo z oviro in nasprotjem; z uspostavitvijo verbalne komunikacije med tema “dvema osebama” na stolih, ipd….Pozitivne lastnosti te spremembe:- stranka ima tako priložnost bolj plastično ter pristno izkusiti svojo vlogo (žrtve ali pa nemoči, recimo) ter se s to svojo “žrtvijo” celo pogovoriti, jo kaj vprašati - skratka, opaziti svojo avtentično naravo, ki ni ne ovira niti nasprotje,
- stranka ima na tak način več manevrirnega prostora za izvajanje tehnike,
- uvidi v ozadje in delovanje mehanizma so precej pohitreni.
Spremembe in dopolnila preostalima dvema korakoma metode Clearing bom predstavil v naslednji objavi.
Jan 03
Opazovati napredek mojih strank v seansah humanistične psihoterapije Clearing je zame res izredno zanimivo. Od leta 1996 do danes se je zvrstilo ogromno število seans in še vedno mi prav vselej srce zadrhti, ko vidim, da se oseba, na podlagi svojega lastnega truda in angažiranosti, prebije iz oklepov lastnih samoustvarjenih omejitev.
Hmm. Ljudje imamo različna mnenja o svobodni volji in velika večina to našo inherentno lastnost gladko zanika, žal. No, v seansah Clearinga se obstoj svobodne volje velikokrat pokaže prek uvidov, ki jih ima oseba.
Sem ter tja pa se to zgodi na tako jasen in artikuliran način, da sem še sam malce presenečen. Nazadnje se je to zgodilo pred nekaj dnevi v seansi, v kateri sva s klientom odstranjevala oviro (vzorec v umu) na poti do njegovega cilja.
Med izvajanjem tehnike odstranjevanja ovir je tam ta oseba sedela v stolu in me naektrat pogledala direktno v oči in mi rekla:
“Edmond, pa kaj se grem jaz?! Pa saj mi ni potrebno počutiti se brez moči!!! Imam izbiro! Lahko se počutim tako, lahko pa se počutim tudi drugače! Od mene je odvisno!!!”
V prostoru, kjer vodim seanse, je za trenutek zastal čas, oseba pa je po tem planila v glasen krohot (menim, da nad lastno, pravkar vsaj malo preseženo, zmedenostjo).
Kaj naj rečem ob tem?
Kljub vsem izkušnjam, ki jih imam za seboj in po vsej prevoženi kilomentrini v seansah, me taka razodetja in spoznanja strank vedno znova napolnijo z mešanico občudovanja Življenja in strahospoštovanja do potencialov, ki jih vsi nosimo v sebi.
V takih trenutkih bi osebo najraje toplo objel in ji čestital za realizacijo. Tega seveda ne naredim, moji občutki so v seansah seveda povsem sekundarnega pomena.
Je pa prav zares lep občutek biti priča in tudi instrument pomoči pri napredovanju oseb.
Novi komentarji