Blog - Edmond C.

Malo za šalo malo za res.

Kakor koli obračamo in analiziramo učinkovitost psihoterapije, je na koncu koncev napredek in vse ostalo odvisno od osebe, ki trenutno ima težave. Le ona lahko preneha s poustvarjanjem iste (negativne) subjektivne realnosti.

Na duhovit način video spodaj, med drugim, govori prav o tem.

Piše: Edmond C. \\ tags: humor, izbira, neodvisnost, parodija, pomoč, samozavest, smeh, svoboda, terapija

Pomoč ljudem je praviloma izredno zahvetna naloga. Zame je namreč prava pomoč tisto dejanje, ki pomaga drugim, da trajno napredujejo sami v svojem ritmu in sicer na tistih področjih svojega bivanja, ki se njim zdijo problematična.

Soljenje pameti oz. poučevanje v seansah tako povsem odpade, prav tako svetovanje, analiziranje in postavljanje diagnoz. Pri svojem delu ostajam zvest humanistični psihologiji, ki podpira svobodno voljo in notranje potenciale posameznika. Odvisnosti od mene in od metod, katere uporabljam, torej ne podpiram.

Globalni cilj moje privatne psihoterapevtske prakse je, da stranke toliko napredujejo, da mene in moje pomoči ne potrebujejo več. Zame je največja nagrada, da stranka izplava iz težav in name in mojo pomoč niti pomisli več ne.

Moj etični kodeks:

1.
Na seanse sprejemam le osebe, ki so se same in prostovoljno odločile za sodelovanje oz. mojo pomoč.

2.
Vsi osebni podatki ter vsebina seans so popolna tajnost in jih ne posredujem nikomur, pod nobenimi pogoji, na nikakršen način.

3.
Zgodbe ali primera strank nikoli ne podelim s tretjimi osebami brez pisnega dovoljenja.

4.
Vse osebe, s katerimi sem v stiku v seansah obravnavam enako, ne glede na spol, vero, raso ali kakršnokoli drugo pripadnost.

5.
Vse svoje sposobnosti, znanje in talente usmerjam v prizemljeno in dosledno pomoč osebi, ki se name obrne za sodelovanje oz. po pomoč.

6.
Z osebami, ki bi želele sodelovanje oz. mojo pomoč, ne iščem zasebnega, prijateljskega, romantičnega ali erotičnega stika.

7.
Z osebami, ki bi želele sodelovanje oz. mojo pomoč, se materialno ne okoriščam.

8.
Cene mojih storitev so jasne, vnaprej določene in jih med procesom terapije oz. zdravljenja pod nobenimi pogoji ne spreminjam.

9.
Stranke plačajo le moj čas (ter najem prostora in ostale materialne stroške) in ne napredka, ker le-ta ni odvisen od denarja. Vsaka storitev se plača sproti.

10.
Spoštujem vsakega posameznika in na ljudi ne vplivam z dokončnimi rešitvami, vsiljevanjem mnenj in nasvetov. Izven seans strankam nisem na voljo.

Piše: Edmond C. \\ tags: etika, himanistična psihologija, kodeks, podpora, pomoč, psihologija, svobodna volja, Psihoterapija

Ta pesem si definitivno zasluži, da jo objavim v kategorije psihoterapije.

Namreč, če bi ljudje v težavah vsaj približno sledili resnicam, ki jih lahko zaznamo med vrsticami te pesmi, bi imeli humanistični psihoterapevti precej precej manj dela.

Da, napredek je lahko tako preprosta zadeva.

(Besedilo spodaj)

Stick To Your Guns

So you want to be a cowboy
Well you know it’s more that just a ride
Guess you got to know the real thing
If you want to know the other side
Ain’t nobody riding shotgun
In this world tonight

And when you spit, you better mean it
You got to make ‘em all believe it
If you’re gonna be the one

Stick to your gun
Ain’t nobody gonna hurt you, baby
You can go for the trigger
But only if you have to
Aim from the heart
Some will love and some will course you, baby
And you can go to war
But only if you have to
It’s only if you have to

So you want to be the big time
Some people have to drag you down
There’s no living in the backseat
If you’re gonna drive through town
And when you pray for independence
Boy, you better stand your ground

You got to give it all you got now
Or you might get shot down
Fight hard until the battle is won

Stick to your gun
Ain’t nobody gonna hurt you, baby
You can go for the trigger
But only if you have to
Aim from the heart
Some will love and some will course you, baby
And you can go to war
But only if you have to
But only if you have to

Solo

Well, you know that I been through it
I got the scars to prove it
Fight hard and the Battle is yours

Stick to your gun
Ain’t nobody gonna hurt you, baby
You can go for the trigger
But only if you have to
Aim from the heart
Some will love and some will course you, baby
And you can go to war
But only if you have to
It’s only if you have to

But stick to your guns

Piše: Edmond C. \\ tags: čustvene potrebe, samozavest, vztrajnost, zaupanje vase

On the turning away

On the turning away
From the pale and downtrodden
And the words they say
Which we won’t understand
Don’t accept that what’s happening
Is just a case of others suffering
Or you’ll find that you’re joining in
The turning away

It’s a sin that somehow
Light is changing to shadow
And casting its shroud
Over all we have known
Unaware how the ranks have grown
Driven on by a heart of stone
We could find that were all alone
In the dream of the proud

On the wings of the night
As the daytime is stirring
Where the speechless unite
In a silent accord
Using words you will find are strange
And mesmerized as they light the flame
Feel the new wind of change
On the wings of the night

No more turning away
From the weak and the weary
No more turning away
From the coldness inside
Just a word that we all must share
It’s not enough just to stand and stare
Is it only a dream that there’ll be
No more turning away?

by Pink Floyd, album “A Momentary Lapse of Reason”, 1987

Floydi mi sicer na splošno niso preveč všeč, vendar besedilo te pesmi ima zame zelo globok pomen. Kot psihoterapevt se z zanikanjem in “obračanjem stran” od težav in hladu v srcu, prav pogosto srečujem.

V preteklosti so ob poslušanju te pesmi vedno tekle solze, pojavljala se je kurja polt, spomini in misli na vse tiste ljudi, ki jim kar nekako na uspe soočiti se s svojimi negativnostmi, so pač terjale svoje. Vedno sem z žalostjo v srcu gledal na svet, v katerem živim, in nemo objokoval porazno stanje.

Danes pa ni več solza, ni več kruje polti - vse to je nadomestila odsotnost žalosti v mojem lastnem srcu. Predvsem pa zavedanje, da je trpljenje, žalost in neuspeh le ena od oblik dojemanja resničnosti, v kateri živimo. Stvar prepričanj, vprašanje percepcije, to je vse.

Ne točim več solza za tistimi, ki jim ne uspe splavati iz lastne temnice, enostavno zato ne, ker vem, da je to zelo zelo enostavno narediti, s pomočjo od zgoraj >>

O tem sem pisal v Blogu 22. maj >>

Piše: Edmond C. \\ tags: , floydi, help, no more trunning away, perceprija, perception, pink floyd, pomoč, thata healing, you tube

Veliko ljudi ne loči med psihiatrom, psihologom in psihoterapevtom.

Že kar nekajkart se mi je pripetilo, da so me ljudje po telefonu s kančkom bojazni v glasu vprašali: ali ste psihiater? Kot kaže so imele te osebe v preteklosti ne ravno tako dobre izkušnje s psihiatri, in se sedaj očitno želijo izogniti podobnim izkušnjam.

Na taka vprašanja prav z veseljem vedno odgovorim: “Ne NISEM psihiater!”.

Vsa čast in slava psihiatrom (doktorjem medicine s specializacijo iz psihiatrije), vendar njihov doseg pri pomoči ljudem je precej omejen.

Psihiatrija je vpeta v telesno dojemanje človeške psihe in v sodobni psihiatrični praksi je še vedno čutiti zablode in špekulacije popolnega začetnika Freuda. Če nekomu njegova izobrazba in pomanjkanje življenskih izkušenj onemogoča resnično pomoč ljudem v stiskah in se zato ukvarjajo s posledicami težav namesto z vzroki oz. se zato zatekajo v predpisovanje psihoaktivnih drog, je to malce žalostno.

No, kakorkoli že, sam NISEM psihiater in to ne bi bil pod nobenimi pogoji. Sem psiholog in psihoterapevt humanistične psihoterapije. Že sama humanistična psihologija je daleč daleč onkraj dosega intelektualnih akrobacij psihoanalize, recimo, da o transpersonalni psihologiji niti ne govorimo.

Sam se izpopolnjujem iz dneva v dan. In prav neverjetno je, kako je sama psihologija, kot opisna znanost, napredovala v zadnjih desetletjih.
Zavedam se, da tudi najnaprednejši transpersonalni psihologi in psihoterapevti še vedno stojijo le na vrhu ledene gore odkrivanja potencialov človeške zavesti. Kakšna spoznanja nas še čakajo v prihodnosti?

Preseneča pa me, da izobraženi ljudje kot so recimo psihiatri, tega na nek način še vedno ne opazijo (nočejo opaziti?).

Piše: Edmond C. \\ tags: doktor, doktor medicine, Freud, humanistika, medicina, napredek, psihiatrija, psihologija, transpersonalno, vizija, začetnik Freud, Psihoterapija

Na podlagi dolgoletnih izkušenj pri vodenju humanistične psihoterapije Clearing sem prvotno oz. originalno metodo Clearing (kot nam je bila predstavljena na seminarju, 3. generaciji Clearerjev v Sloveniji) malce dopolnil oz. spremenil.

Ta dopolnila in spremembe seveda niso tako radikalne, da bi zaradi tega nastala neka nova metoda, so pa vseeno take, da učinkovitost metode (po mojih izkušnjah) precej povečajo.

Dopolnila in spremembe:

• Natančnejše in bolj ozko usmerjeno iskanje ciljev.
  V osnovni formi se pri Clearingu, v prvem delu prvega koraka, pomaga osebi, da sama najde tiste pristne in srčne želje, cilje. Ta spisek je lahko seveda kar dolg in že za samo opredelitev ciljev sem včasih potreboval zelo dolgo časa. Iz mojega vidika je to relativna izguba časa.
  Zato je to prva sprememba originalne metode: v seansah se na enkrat fokusiram le na en, v trenutni situaciji najbolj pereč cilj in ostale cilje, v soglasju s stranko, opredeliva le zelo površno oz. sploh ne.
  
  Namreč, za veliko večino ljudi je poglabljanje pristonsti v življenju velik izziv že za samo eno področje (veliko lažje je iti k psihiatru in popapcati antidepresive, recimo) in največ notranje motivacije lahko ljudje dobimo za tisto eno, najboj pereče področje življenja, katero res želimo spremeniti na bolje.Pozitivne lastnosti te spremembe:
  • s stranko tako pridobiva precej časa za naslednje korake že v prvi seansi,
  • aktualizacija občutkov in misli je tako natančnejša,
  • več energije in več pozornosti gre tako že v začetku procesa v eno samo smer,
  • poglabljanje pristnosti v življenju stranke je tako usmerjeno le na eno področje življenja, praviloma se to področje izkaže za odnos do sebe.

• Bolj plastično odstranjevanje ovir.
  V t.i. drugem koraku Clearinga se najdene ovire na poti do cilja odstranjujejo s pomočjo nasprotja v umu. Temu Clearerji radi rečemo potapljanje v nasprotja. No, glede na to, da je ta del Clearinga dejansko najpomembnejši, sem tudi v tej fazi uvedel spremembo:
  Stranka se postavlja v eno ali drugo vlogo (občutek, situacijo itd…) čimbolj vživeto, plastično, pristno.
  Deidentifikacija of fiksnih idej v umu je namreč (med drugim) ozko povezana z odprtostjo in fleksibilnostjo do lastnih občutkov in zato sem pri sorodnih humanističnih in transpersonalnih (psiho)terapevtskih metodah povzel način soočanja z občutji in stališči v umu, ki zelo pomaga pri uvidu v lastno vpletenost v ustvarjenje omijitev na poti do cilja. Recimo, z uporabo dveh fizično ločenih stolov, v katera se stranka sama izmenično postavlja, skupaj z identifikacijo z oviro in nasprotjem; z uspostavitvijo verbalne komunikacije med tema “dvema osebama” na stolih, ipd….Pozitivne lastnosti te spremembe:
  • stranka ima tako priložnost bolj plastično ter pristno izkusiti svojo vlogo (žrtve ali pa nemoči, recimo) ter se s to svojo “žrtvijo” celo pogovoriti, jo kaj vprašati - skratka, opaziti svojo avtentično naravo, ki ni ne ovira niti nasprotje,
  • stranka ima na tak način več manevrirnega prostora za izvajanje tehnike,
  • uvidi v ozadje in delovanje mehanizma so precej pohitreni.

Spremembe in dopolnila preostalima dvema korakoma metode Clearing bom predstavil v naslednji objavi.

Piše: Edmond C. \\ tags: clearing, dopolnila, humanistična psihoterapija, napredek, spremembe, transpersonalno, učinkovitost

Opazovati napredek mojih strank v seansah humanistične psihoterapije Clearing je zame res izredno zanimivo. Od leta 1996 do danes se je zvrstilo ogromno število seans in še vedno mi prav vselej srce zadrhti, ko vidim, da se oseba, na podlagi svojega lastnega truda in angažiranosti, prebije iz oklepov lastnih samoustvarjenih omejitev.

Hmm. Ljudje imamo različna mnenja o svobodni volji in velika večina to našo inherentno lastnost gladko zanika, žal. No, v seansah Clearinga se obstoj svobodne volje velikokrat pokaže prek uvidov, ki jih ima oseba.

Sem ter tja pa se to zgodi na tako jasen in artikuliran način, da sem še sam malce presenečen. Nazadnje se je to zgodilo pred nekaj dnevi v seansi, v kateri sva s klientom odstranjevala oviro (vzorec v umu) na poti do njegovega cilja.

Med izvajanjem tehnike odstranjevanja ovir je tam ta oseba sedela v stolu in me naektrat pogledala direktno v oči in mi rekla:

“Edmond, pa kaj se grem jaz?! Pa saj mi ni potrebno počutiti se brez moči!!! Imam izbiro! Lahko se počutim tako, lahko pa se počutim tudi drugače! Od mene je odvisno!!!”

V prostoru, kjer vodim seanse, je za trenutek zastal čas, oseba pa je po tem planila v glasen krohot (menim, da nad lastno, pravkar vsaj malo preseženo, zmedenostjo).

Kaj naj rečem ob tem?
Kljub vsem izkušnjam, ki jih imam za seboj in po vsej prevoženi kilomentrini v seansah, me taka razodetja in spoznanja strank vedno znova napolnijo z mešanico občudovanja Življenja in strahospoštovanja do potencialov, ki jih vsi nosimo v sebi.

V takih trenutkih bi osebo najraje toplo objel in ji čestital za realizacijo. Tega seveda ne naredim, moji občutki so v seansah seveda povsem sekundarnega pomena.

Je pa prav zares lep občutek biti priča in tudi instrument pomoči pri napredovanju oseb.

Piše: Edmond C. \\ tags: angažiranost, clearing, napredek, svobodna volja, Psihoterapija