 Minljivost (impermanence) je pomembna komponenta življenja. V praksi lahko na minljivost gledamo takole:
čez 100 let bo večina oseb, ki jih poznamo, že davno zapustila ta svet; vsi prijatelji, znanci, življenjski sopotniki, poslovni partnerji, učitelji, potomci - skratka vsi, ki nam toliko pomenijo, bodo čez 100, hja, telesno mrtvi.
Naše sonce (fotka levo) bo čez pribl. 5 bilionov let prav tako ugasnilo v veliki eksploziji…
Ampak minljivost je opaziti tudi tukaj in sedaj. Minljivost je le eden izmed dejavnikov, ki napaja spremembe. V tem svetu nič ni absolutno nespremenljivega, “realnost” je fluidna, spreminjajoča, prav tako kot naši pogledi, želje, težnje, hrepenenja in navezanosti.
In ravno pretirana (namenska ali nezavedna) identifikacija in navezanost na stare občutke, stvari, na dogodke in ljudi oz. zaprtost na novosti je tisto, kar močno omejuje napredek tako v življenju, kot tudi v psihoterapiji.
Opažam, da v seansah najlažje in tudi najhitreje napredujejo prav tiste osebe, ki so res pripravljene na drugačno, novo in praviloma bolj konstruktivno razmišljanje in delovanje. Prenekatere osebe pa kar nekako ne spustijo iz rok trenutne tegobe in nezdrave načine mišljenja, čustvovanja ter delovanja, sebi v škodo, kakopak.
Moje mnenje je, da so spremembe zelo pomemben del življenja in da se lahko z zanikanjem in odtujevanjem od novosti v življenju zelo uspešno omejimo tudi pri napredku.
written by Edmond C.
\\ tags: dvom, minljivost, napredek, smrt, sprememba, strah, tegoba, zaprtost
V terminologiji kognitivne psihologije se “kreiranje realnosti” oz. zaznave realnosti imenuje “top-down” proces, v nasprotju s t.i. “bottom-up” proces.
“Bottom-up” proces zaznave predstavlja informacije, ki jih prejemamo iz okolice (perceptualno znanje), metdem ko “top-down” proces zajema informacije, ki jih že imamo v svojih možganih (v nevronskih mrežah), t.i. konceptualno znanje.
Raziskave kognitivne psihologije potrjujejo, da je konceptualno znanje prevladajoče v naši vsakdanji percepciji. V besedah, ki jih lahko razume vsak to pomeni, da vidimo tisto, kar pač želimo. Z drugimi besedami, “vsake oči imajo svojega malarja”. 
Spodaj vidimo trdni dokaz, da “top-down” proces zaznave barva našo realnost kljub temu, da zavestno vemo, da je fizično nemogoče videti dva obraza v eni sami plastični maski. Naše prejšnje izkušnje in znanje enostavno prevlada zaznave iz okolice. Povedano drugače, zaznavo projeciramo v okolje in vidimo to, kar že imamo v sebi. Implikacije tega so zelo daljnosežne, milo rečeno.
Prepričajte se sami:
govori Prof. Dr. Richard L. Gregory
Get the Flash Player to see this player.
vir in Copyright:
www.richardgregory.org
Razlaga tudi v: “Knowledge in perception and illusion” by Dr. Richard L. Gregory
From: Phil. Trans. R. Soc. Lond. B (1997) 352, 1121–1128
Department of Psychology, University of Bristol
written by Edmond C.
\\ tags: charlie chaplin mask, kognicija, kognitivna psihologija, kreiranje zaznave, maska, percepcija, richard l. gregory, svoboda zaznave, zaznava
Predstavitev nove psihoterapije, Transpersonal Cognitive Therapy, izpitni izdelek za drugi program.
Program:
Cognitive psychology
Naslov študije:
Toward integration of humanistic and transpersonal psychotherapy elements in the light
of modern cognitive psychology
Snamete jo lahko tukaj >>
(PDF, 167KB, besedilo je v angleškem jeziku, potrebovali boste Acrobat Reader v. 7 ali več)
Besedilo je predstavitev delnih rezultatov raziskave uporabnosti TCT metode v seansah psihoterapije, pregled osnov moderne kognitivne psihologije in integracija humanistične in transpersonalne psihologije.
Rdeča nit študije je pomen mentalnih predstav, ki so bazični gradniki naše percepcije in ostalih kognitivnih procesov. Dotaknem se tudi “aktivne percepcije”, nevrobiologije, ESP, podrobno opišem elemente humanistične psihoterapije in se osredotočim na kavzalni aspekt transpersonalnih stanj zavesti.
Besedilo je torej malce interdisciplinarno, profesorica me je celo blago pokritirzrala, da je stil pisanja preveč akademski za splošno publiko. Moje mnenje je, da je izdelek vseeno vreden branja.
Če vas zanimajo akademski argumenti, kako ja možna sprememba katerega koli čustva ali prepričanja v sekundi, potem je to besedilo za vas.
Komentarji dobrodošli.
Študijo lahko snamete tukaj >>
(PDF, 167KB, besedilo je v angleškem jeziku, potrebovali boste Acrobat Reader v. 7 ali več)
written by Edmond C.
\\ tags: humanistika, iluzije, kativna percepcija, percepcija, študija, theta cognitive therapy, transpersonalno, Kognitivna psih., Psihoterapija
Pozornost v vsej svoji komplekstnosti je seveda le del kognitivnih procesov v naših možganih. Vožnja avtomobila, recimo, je zelo zelo zapleten postopek skoraj samodejnega uravnavanja vseh zaznav skozi naša čutila, prejšnjih izkušenj in sprotnih odločitev.
Vsi poznamo porazen vpliv alkohola na sposobnosti vožnje avtomobila, le malokdo pa pozna dejstvo, da ima uporaba mobilnikov na vožnjo kar podoben vpliv!
Tudi prostoročno telefoniranje med vožnjo, ki je zakonsko pri nas sicer dovoljeno, terja izredno veliko pozornosti. Pozornost ni neomejena in naše aktivnosti si ta kognitivni proces med seboj vedno delijo. Posvečanje pozornosti poslušanju in govoru med vožnjo dokumentirano zelo negativno vpliva na vizualno zaznavo. (Drews, Johnston & Strayer, 2003*).
Še več, raziskave so pokazale, da prostoročno telefoniranje vpliva na periferno zaznavo na podoben negativen način kot prekomerna vinjenost! (Holzner, Kopp, Langer & Magner, 2005**)
Zakoni se na podlagi teh raziskav verjetno ne bodo spremenili, vseeno pa je dobro, da te reči vemo in da v skladu z njimi tudi ravnamo.
Previdnost na cestah, torej, klub bluetooth slušalkicam.
__________
* Drews F. A., Johnston W. A., & Strayer D. L. (2003) Cell phone-induced failures of visual atention during simulated driving, Jurnal of Experimental Psychology: Applied, 9, 23-32
** Holzner B., Kopp M., Langer P. & Magner(2005) Hands-free mobile conversation impairs peripheral visual system to an extent comparable to an alcohol level of 4-5g 100 ml, Human psychopharmacology: Clinical and experimental, 20, 65-66
written by Edmond C.
\\ tags: kognicija, pogovor med vožnjo, pozornost, telefoni, vožnja
|
Novi komentarji