oglejte si tudi prejšnjo objavo na temo DSM-ja>>
“…mentalne motnje, navedene v DSM-ju v naravi sploh ne obstajajo. Vse to je prevara. V bistvu je DSM le splošna klasifikacija misli, razpoloženj in vedenj, za uvrstitev katerih so se odločili na skupinskih sejah APA (American Psychiatric Association).”
- Dr. Ronald Leifer, psihiater z več ko 40 letno prakso.
Poglejte si video, tokrat iz youtube.com,
spodaj pa sledijo izjave pravih doktorjev in celo samih psihiatrov (vir: pričujoči intervjuji):
Get the Flash Player to see this player.
“Tako imenovani Diagnostični in Statistični Priročnik je vse prej kot diagnostični, še manj pa statistični. ”
-Dr. Moira Dolan, M.D., Zdravnica interne medicine
“Zberejo se na sejah, ustvarijo te skupke simptomov bolezni in glasujejo: “Je to bolezen? Vsi, ki ste za, rečite “DA!”. Če zmaga večina oz. kakor koli že volijo, je potem ta zbrani skupek normalnih sistemov človeškega vedenja, na novo ustvarjena bolezen.”
- Dr. Julian Whitaker, M.D., Doktor, Autor in Predavatelj
“Vsaka nova izdaja DSM-ja se je razširila za petnajst ali dvajset novih “motenj, bolezni”. In vsakič, ko pride v njihovo pisarno novi pacijent, mi lahko rečejo, da je ta, na novo izmišljena motnja, resnična bolezen. In to je način, kako ustvarijo nove paciente, iz povsem normalne osebe, iz povsem normalnega otroka ali celo dojenčka.”
-Dr. Fred Baughman, Jr., M.D., Pediatrični Neurolog
“Psihiatrija je pesudoznanost. V njej ni nič znanstvenega. Diagnoze so izmišlotina, vse je izmišljeno. Psihiater sedaj nosi belo zdravniško obleko, vendar to je le pseudo obleka, enostavno zato, ker on ne izvaja nikakršnih testov, ne testira krvi, ne pregleduje fizičnega telesa…”
- Dr. Julian Whitaker, M.D., Doktor, Autor in Predavatelj
“Če pogledamo za trenutek izven modela “biološko možganskih motenj” na dejanska dejstva in na dejanske podatke vidimo, da nobeno dejstvo in noben podatek ne podpira modela “možganskih motenj” in da enostano ni dejstev in podatkov, ki bi podpirale psihiatrične terapije in ostalega, ki psihiatri trdijo.”
-Dr. Colin Andrew Ross, M.D., Psihiater
“Ne obstaja niti kanček verodostojnih dokazov, ki bi jih kateri koli od pravih znanstvenikov potrdil kot veljavne; to velja za vse psihiatrične “mentalne bolezni” in za njihove trditve, da so to možganske bolezni ali biokemična neravnovesja. Vse to je prevara.”
-Dr. Ron Leifer, M.D., Psihiater
“Popolna neresnica je, da bi lahko pravilno identificirali kdo ima shizofrenijo. Prav tako je popolna izmišljotina povezava shizofrenije z geni. Nemogoče je izslediti take gene ne glede na pristop k testiranju. Vse skupaj je v bistvu popolna laž. ”
-Dr. Colin Andrew Ross, M.D., Psihiater
“Trošimo na milione, miliarde za popolnoma sleparske igre psihiatrije.”
-Dr. Fred Baughman, Jr., M.D., Pediatrični Nevrolog
Povezave:
- DSM IV, uradna spletna stran >>
- uvod v DSM V, uradna spletna stran, APA >>
- How Diseases and Mental Illnesses are Created >>
Se nadaljuje…
written by Edmond C.
\\ tags: diagnoza, DSM, farmacija, genetika, izmišljotine, kemično neravnovesje, laži, lobij farmacije, prevare, proziac, psihiatrija, shizofrenija, statistični priročnik
video posnetki spodaj
DSM - Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, psihiatrična biblija oz. knjiga s pomočjo katere lahko psihiater diagnosticira “mentalno moteno osebo”, predpiše psihoaktivne substance in tudi hospitalizira, je skupek opisov mentalnih motenj
Loren R. Mosher, M. D.(doktor medicine), bivši vodja Centra za Študije Shizofrenije, The National Institute of Mental Health, je v svojem pismu o odstopu iz APA, zapisal:
“In nazadnje, zakaj se APA pretvarja, da ve več kot v resnici? DSM IV je izmišljotina na podlagi katere psihiatrija išče sprejemanje s strani medicine. Posvečeni pa vedo, da je to prej politični kot znanstveni dokument… Je le način, s katerim prejemajo denar.”
vir: moshersoteria.com
(odpre se nova stran)
DSM - resnična dejstva
 Le naivnost in neinformiranost ljudi, močan marketing in milioni dolarjev, vloženih v propagando, so pripomogli temu, da nekateri verjamejo, da je ta skupek podatkov res znanstvena referenca.
Da, “mentalne motnje”v DSM-ju so izmišljene. Izmišljene v smislu, da niso dokazane na znanstveni način. Vas zanima, kako se novo mentalno obolenje (z vsako izdajo DSM-ja jih je več na seznamu) uvrsti v ta priročnik ?
Na skupnih sejah APA-ja (American Psychiatric Association) se vodilni psihiatri, plačani tudi s strani farmacije, odločijo za novo motnjo in potem glasujejo glede simptomov, ki naj bi jih ta nova motnja imela (!).
Nobene raziskave, nobenih neodvisnih testov, laboratorijskih preiskusov, nič.
“… po 40 letih mora “biološka psihiatrija” še vedno dokazati prav vsako psihiatrično stanje/diagnozo/motnjo kot bolezen ali resnično moteno stanje, oz. kot nekaj, kar ima nevrološke, biološke, genetske ali kemične vzroke.”
Dr. Fred A. Baughman Jr., Pediatric Neurologist - “Malpractice and Violation of Informed Consent”
“Nimamo fizioloških dokazov za nobeno od psihiatričnih diagnoz… Psihofarmakologija, ob tem pomanjkanju dokazov, pa ne omahuje pri kreiranju “modelov bolezni” za psihiatrične diagnoze.”
Dr. Joseph Glenmullen, Klinični inštruktor psihiatrije, Harvard Medical School, 2000
Michael B. First, M.D., vodja skupine, ki pripravlja DSM5, pravi:
“Naloga skupine je bila, da ugotovi, zakaj je napredek tako omejen in da istočasno ponudi strateške vpoglede, ki bi lahko pripomogli k bolj vzročno naravnanemu diagnostičnemu sistemu. Nazadje je skupina ugotovila, da je področje [psihiatrično postavljenih diagnoz] leta oz. desetletja od sistema diagnosticiranja, ki bo temeljil na resnično in popolno vzročno pataloško-fiziološki bazi.”
V pogovornem jeziku povedano: v resnici ne vedo kaj povzroča psihiatrične “mentalne motnje”.
Original:
“A primary purpose of this group then, was to determine why progress has been so limited and to offer strategic insights that may lead to a more etiologically-based diagnostic system. The group ultimately concluded that given the current state of technological limitations, the field is years, and possibly decades, away from having a fully explicated etiology- and pathophysiology-based classification system for psychiatry.”
- Michael B. First, M.D. A Research Agenda for DSM-V: Summary of the DSM-V Preplanning White Papers. Published in May 2002.
Priročnik je trenutno v svoji četrti izdaji, v letih od 1952 se je število “mentalnih motenj” in “bolezni” povišalo za več kot trikrat. Leta 1952 je bilo v takratnem DSM-ju vključenih 112 “bolezni”, leta 1994 pa že kar 374.
Niti ne tako presenetljivo je, da najdemo v tej “avtoritativni” referenci doktorjev medicine in psihiatrov označena za mentanlne motnje banalna stanja, kot so: jecljanje, motnje črkovanja, motnje pisanega izražanja, problem življenske faze, sramežljivost (!), kajenje (nikotin) in uživanje kave (kofein) in ustrezajoče težave ob prenehanju uživanja, matematična motnja.
Če povem to na drugačen način, so torej vsi tisti ljudje, ki jim bolj ležijo družbene vede in ki jim matematika ne gre od rok, moteni? In je vsaj 75% ljudi, ki se pisno sploh nočejo izražati, prav tako mentalno motenih? In imam sam mentalno motnjo zato, ker sem dvojezičen in pri izdelkih podiplomskega študija v akademski Angleščini vedno znova delam določene napake črkovanja ali sintakse stavkov?
Še en smešni primer: še do nedavnega je bila v tej psihiatrični bibliji kot mentalna bolezen uvrščena tudi homoseksualnost (!).
Najbolj iskreni psihiatri sami priznavajo, da je ta priročnik popolno nezanesljiva in neznanstvena zmeda in da enostavno ne pozanjo razlogov za mentalne bolezni (video spodaj).
V samem DSM-ju je jasno navedeno, da “…priročnik ni zadovoljiv in zadosten za diagnosticiranje mentalnih bolezni za namene pravnih postopkov…”. - DSM IV, stran xxiii.
V izvirniku:
“According to the American Psychiatric Association’s own Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, the manual is “not sufficient to establish the existence for legal purposes of a ‘mental disorder,’ ‘mental disability,’ ‘mental disease,’ or ‘mental defect,’” in relation to competency, criminal responsibility or disability.
- DSM Fourth Edition, (American Psychiatric Association, 1994), p. xxiii.
Psihiatri že od l 1952 obljubljajo znanstvene raziskave za potrditev njihovih, z vsako novo izdajo DSM-ja na novo izmišljenih mentalnih motenj. Do danes brezuspešno. Niti ene neodvisne in resnično znanstvene raziskave ni, ki bi laboratorijsko potrdila katero koli od motenj, ki veljajo za (celo neozdravljive) bolezni.
V prvi izdaji DSM-ja, v l. 1952, je APA (American Psychiatric Association) navedla 60 različnih mentalnih motenj. L. 1968 so izdali DSM II. Takrat so mentalne motnje delili na nevroze in psihoze, slednje so bile označene za hujša popačenja realnosti.
L. 1980 je izšel DSM III, s popolno (izmišljeno, znanstveno neosnovano) novost: medicinski model (teorija kemičnega neravnovesja, o tej izmišljotini več v naslednji objavi) kot vzrok za mentalne motnj, dodanih je bilo mnogo novih katagorij motenj. Vendar jasnih defenicij vzrokov za te motnje enostavno ni bilo.
Pravzaprav, sam priročnik DSM III poudari: “Za večino DSM-III mentalnih motenj vzroki niso znani. Različne teorije so bile predlagane, podprte z dokazi, ki niso vedno prepričljivo razložili kako te motnje nastanejo.”
V originalu to zveni takole:
“For most of the DSM-III disorders . . . the etiology [the cause or origin of a disease] is unknown. A variety of theories have been advanced, buttressed [supported] by evidence not always convincing to explain how these disorders come about.”
APA torej priznava, da nimajo pojma o pojmu, kaj povzroča te t.i. motnje. Istočasno pa se čutijo povsem kompetentne za diagnosticiranje in zdravljenje teh istih “motenj”. Namreč, če ni znanstvenih dokazov za vzroke depresije, recimo, kaj natančno potem zdravijo psihiatri? Če nove “bolezni” izglasujejo v njihov priročnik za diagnosticiranje, kaj natančno torej zdravijo?
Vabim vas, da si ogledate video posnetek spodaj. V njem sam direktor raziskovalnega oddelka pri APA prizna, da v bistvu ne poznajo pravih vzrokov za njihove mentalne motnje.
V videu so tudi izjave samih psihiatrov, ki potrjujejo dejstvo, da za njihove “mentalne motnje” ni nobenih laboratorijskih dokazov.
Get the Flash Player to see this player.
In Dr. Darrell Regier, sam direktor raziskovalnega oddelka pri APA (American Psychiatric Association), ki je tudi glavni akter pri kreiranju naslednje verzije DSM-a, pravi: “Pravzaprav trenutno ne poznamo pravih in natančnih vzrokov za katero koli od mentalnih motenj.”
vir: intervju, prikazan v videu zgoraj
Get the Flash Player to see this player.
In kako je s psihiatri pri nas?Po svetu (izven ZDA) se uporabljajo klasifikacije, ki temeljijo na DSM-ju. Kaj se torej gre naše zdravstvo? Kdo je odgovoren za predpisovanje psihoaktivnih drog na podlagi neznanstveno utemeljenih “motenj” in “bolezni”?
Povezave, dodatne informacije:
- Nevarni DSM, članek >>
- Resnica o DSM-ju, spletna stran >>
- DSM IV, uradna spletna stran >>
- uvod v DSM V, uradna spletna stran, APA >>
- članek o finančni povezanosti čalnov APA odbora, ki glasujejo za vpis novih “motenj” v DSM >>
Se nadaljuje…
written by Edmond C.
\\ tags: antidepresivi, antipsihotiki, behaviorizem, denar, diagnosticiranje, dorgiranje, droga, DSM, duša, EUR, farmacija, izmišljotine, laži, lobij farmacije, prevare, proziac, psihiatrija
video posnetki so spodaj
“Pacientovo pozornost pridobimo z močnimi in bolečinami polnimi vtisi, ga podvržemo brezpogojni ubogljivosti in mu v srce za vedno vtisnemo občutek, da je potreben [pomoči]. Volja pacientovega nadrejenega [psihiatra] mora biti kakor močan in neomajen zakon, kateri se [pacient] ne bo več upiral.”
- Johann Christian Reil (prvi je uporabil besedo “psihiatrija”), l. 1810
“Zmanjševanje inteligence je pomemben faktor v procesu zdravljenja. V bistvu so ene najuspešnejših zdravljenj prav tista, ki uspejo posameznika zreducirati skoraj do amentije [stanje šibkega uma].
- Abraham Myerson, psihiater, navedek iz knjige Bruce Wisemana “Psychiatry, the Ultimate Betrayal”
Ob teh navedkih ostajam brez besed. Vi?
Psijiatrija ima zelo temačno preteklost (video spodaj), katere pečat je še vedno čutiti v pristopu k pomoči ljudem celo dandanes.V prvi vrsti je to zastarelo, okamenelo in pomankljivo dojemanje človeka kot fizično mašino, brez duše, brez svobodne izbire in brez notranjih potencialov. Inherentna zgrešenost mehanskega pristopa k duševnosti, pod imenom behaviorizem.
Behaviorizem uči, da smo ljudje (predvsem pa otroci) živali, povsem mehansko pogojeni in brez duše, brez možnosti izbire. Vodi nas mehanika, možgani, determiniranost je inherentna človekovemu življenju, zavest ne obstaja, občutki in misli niso stvar izbire. Vse je pogojeno s prejšnjimi pogojenostmi.
1. Začetki: Biološki, medicinski model zdravljenja težav
 Benjamin Rush, sicer doktor po izobrazbi in rasist po srcu, je bil l. 1965 oklican za očeta ameriške psihiatrije. Deloval je koncem 19. stoletja, očitno zelo uspešno, iz zornega kota takratnih učenjakov. Osebam je puščal kri, v dobri veri, da jim to res pomaga pri čustvenih in mentalnih tegobah. Skoval je tudi nalepko inferiornosti “nigrov”, temnopoltih ljudi. Na silo je na elekrtičnemu stolu podobno napravo vezal ljudi, rekli so ji “The tranqualizer.” (na sliki levo, video spodaj)
Henry Cotton, najstrašnejši pshiater (Madhouse: A Tragic Tale of Megalomania and Modern Medicine, o knjigi >>) je svoje paciente “zdravil” s skalpelom: pohabil, odstranjeval jim je dele telesa. Očitno je verjel, da so za mentalne težave krivi zobje, sinusi, notranji organi itd… Nadaljevali so s šok terapijami in “zdravili” obolele možganske predele, nato so uvedli lobotomijo in mehansko odstranjevali, iz njihovega vidika, za težave odgovorne predele prednjih možganov (!).
Resnici na ljubo, moderna psihiatrija ni napredovala prav zares, še vedno je inherentno vpeta v fizične, mehanske in mesene interpretacije človeške psihe. Morda res ne režejo več ledvic iz telesa svojih hiperaktivnih pacientov, ne pohabljajo svojih pacientov z elektro šok terapijami in ne vrtajo več lukenj v čelne predele možganov - kljub temu pa močan pečat dediščine njihovih v determinizem vpetih prednikov še nosijo s seboj.
Še vedno želijo paciente na silo spremeniti (na podlagi v eni od naslednjih objav omenjenega dvomljivega statističnega priročnika - DSM-ja), dandanes s pomočjo psihoaktivnih drog.
Ljudjem ne pomagajo prav zares, predpisujejo jim droge, ki imajo več negativnih stranskih učinkov, kot pa pozitivnih (in še ti so procentualno le malce večji od placebo efekta). Še vedno se NE ukvarjajo z vzroki za težave ljudi, kljub napredku v vzporedni vedi, psihologiji in v sorodnih vedah kot so nevrobiologija in kvantna mehanika.
Humanistična in predvsem transpersonalna psihologija sta moderni vedi, ki človeka ne pojmujeta več kot le 80 KG ogljika in vode. Nevrobiologija prav tako napreduje in vodili nevropsihologi dokazujejo obstoj svobodne volje. Tudi kvantna mehanika govori v prid obstoju zavesti. A psihiatrija očitno vztraja pri svojem: ljudje so fizične živali, v bistvu. Žal. Zakaj bi se sicer ukvarjala LE s posledicami in ne z vzroki za težave?
2. Nadaljevanje: Mehansko, behavioristično pojmovanje duševnosti (video spodaj)
 Ivan Pavlov, Rus, je začetnik mehaničnega pojmovanja človeške psihe. Najprej živalim, potem pa tudi otrokom, je v čeljusti vrtal luknje in meril količino sline, ki naj bi jo sprožili zunanji dejavniki, tako je postavil temelje t.i. terapije s pogojevanjem; John Watson, pravi nasilnež, iz mojega vidika, izvajal je obupne poskuse na dojenčkih (njegovo pristop: na ljudi je potrebno gledati kot na živali); B. F. Skinner (svojo lastno hčerkico je zaprl v t.i. “Skinner box”, za enajst mesecev, kajti verjel je, da so otroci živali; izvajal brutalne teste na dojenčkih ipd…).
Ti utemeljitelji behavioristične vede, niso ravno mesarili ljudi, prav gotovo pa bi jih za njihovo početje dandanes večino sodišč obsodilo za zločine proti integriteti, zdravju in življenju ljudi.
V behaviorizmu ni prostora za svobodno voljo, svobodno izražanje čustvenih potreb, ni prostora za spontanost niti za dušo. Ljudje, predvsem pa otroci, smo brezdušna, mehansko pogojena bitja, na nivoju živali. Zavesti ni.
Behaviorizem, kljub napredku v zgoraj omenjenih vedah, še vedno vztraja pri fizični, mehanski in živalski obravnavi ljudi, otrok, še danes (!).
ZAČETKI PSIHIATRIJE, video
Get the Flash Player to see this player.
TEMELJI PSIHIATRIJE, znanost brez duše, video
Get the Flash Player to see this player.
EUGENIZEM in PSIHIATRIJA? video
Get the Flash Player to see this player.
ŠOK “TERAPIJE”: POŠKODBE MOŽGANOV, video
Get the Flash Player to see this player.
Povezave za nadaljni študi tematike:
- Stanford Universtiy, Behaviorism >>
- B.F.Skinner, Behavioral Psychiologist >>
- John B. Watson, Behavioral Psychiologist >>
- knjige o behaviorizmu, amazon com >>
- Eugenics, wikipedia >>
- Madison Grant, wikipadia >>
- Ernst Rudin & Psychiatry, google.com >>
- Manfred Sakel, wikipedia >>
- Zgodovina šok terapij v psihiatriji, Renato M.E. Sabbatini, PhD >>
Se nadaljuje…
written by Edmond C.
\\ tags: antidepresivi, antipsihotiki, behaviorizem, denar, dorgiranje, droga, duša, EUR, farmacija, lobij farmacije, močenje, mučenje v terapiji, pavlov, pomoč, proziac, psihiatrija, psihiatrija industrija smrti, skinner, smrt, teorija pogojevanja, uvod, watson, zloraba, zlorabe
V tej (spodaj) in v nekaterih naslednjih objavah si boste lahko, dragi obiskovalci in obiskovalke Bloga, ogledali dele dokumentarnega filma o psihiatriji.
Ob tem bi vas rad prijazno opozoril na nekaj podrobnosti:
1. Dokmentarec prikazuje stanje psihiatrije v ZDA. Glede na to, da smo v Sloveniji še vedno vsaj 20 let za razvitim svetom (v dobrem in v slabem), je morda dobro, da razlikujete med stanjem v ZDA in stanjem pri nas.
2. Dokumentarec, kot celota, je sestavljen zelo ostro in je fokusiran samo na negativno plat psihiatrije. Vendar vedno obstajata dve plati, pri vsaki stvari. Vabim vas torej, da si sami ustvarite svoje mnenje o psihiatriji, in da celoto zadevo sami raziščete in se o vsem sami prepričate. V nekaterih objavah bo precej referenc, povezav, izjav, predstavljenih bo tudi kar nekaj knjig o obravnavani tematiki. Namen tega je samo eden: vsak naj si ustvari svojo sliko.
3. Nekateri posnetki v dokumentarcu so res groteskni. Sam celotno zgodbo o psihiatriji poznam že zelo dolgo časa, deloma iz študija in deloma iz pričevanj “pacientov” psihiatrije. Nikoli pa nisem videl avtentičnih posnetkov psihiatričnega “zdravljenja”, behaviorističnih poskusov t.i. teorije pogojevanja na ljudeh in dojenčkih, recimo, šok terapij, posnetkov lobotomije itd…
Priznam, da so se me nekatere stvari (posnetki, pričevanja) ob gledanju filma res dotaknile in solze so tekle in tekle vsaj dvakrat.
4. Celotni film je produkt CCHR (Uradna stran >>), avtorske pravice pripadajo njim. Vabim vas tudi, da si ogledate njihovo spletno stran in predvsem njihove publikacije o škodljjivih stranskih učinkih “zdravil”, ki jih predpisujejo psihiatri, o pričevanju praih doktorjev medicine o izmišljotini “kemičnega neravnovesja”, o povsem neznanstvenem načinu diagnosticiranja itd…
5. Dokumentarec ni moj izdelek in dočim se z veliko večino prikazanega materiala strinjam iz vsega srca, sam nisem član CCHR-ja niti organizacije, ki je CCHR ustvarila. Sam bi obravnavano tematiko predstavil na bolj blag, morda na bolj akademski način. Vendar na koncu koncev je to ameriški izdelek, in za Američane je znano, da imajo radi čustveno nabite kadre.
6. Dokumentarec pa, kljub prej omenjeni točki, vsebuje avtentična pričevanja pravih doktorjev znanosti, medicine, farmacevtskih trgovcev, žrtev psihiatrije in celo psihiatrov samih. Nekatera pričevanja vas bodo verjetno predramila, presenetila morda vam celo pomagala. To je tudi moj namen.
7. Namen teh objav je dialog o tabu temi pri nas: resnični vrednosti psihiatrije in njene pomoči. Komentarji so torej zelo dobrodošli. Hvala vam.
Res vas vabim, da si celotno serijo Blogov, ob upoštevanju vsega v tej objavi, ogledate. Ne bo vam žal, to vam lahko rečem.
Za danes pa Uvod, podrobnosti v prihodnjih dneh in tednih
(za povečavo kliknite na ikonco spodaj desno med časom in drsnikom za glas)
Get the Flash Player to see this player.
Se nadaljuje…
Naročite brezplačni DVD paket Citizens Commission on Human Rights Information Package >>
Povezave:
- The Citizens Commission on Human Rights uradna spletna stran >>
- muzej online >>
written by Edmond C.
\\ tags: antidepresivi, antipsihotiki, behaviorizem, denar, dorgiranje, droga, EUR, farmacija, lobij farmacije, močenje, mučenje v terapiji, pavlov, pomoč, proziac, psihiatrija, psihiatrija industrija smrti, skinner, smrt, teorija pogojevanja, uvod, watson, zloraba, zlorabe
 Temne plati psihiatrije obstajajo in za pisanje o tem imam, kot psiholog in humanistični psihoterapevt z več kot enajst letno prakso, tehtne razloge. Nemalokrat sem namreč v seansah imel priložnost videti porazne in tragične učinke psihiatrične “pomoči”, od otopelosti in apatičnosti do pomanjkanja volje do življenja in nezmožnosti pristnega stika s svojimi čustvi - vse posledica jemanja predpisanih psihoaktivnih drog. Osebam v takem stanju nisem mogel prav zares pomagati.
Imam tudi prijatelja, ki je imel to smolo, da je prišel v kremplje psihiatrije. Njegove zgodbe o psihiatrični “pomoči” (beri: drogiranju) so zame prava nočna mora. Terapije, ki jih je deležen (posilijo ga z antipsihotiki tako, da nekaj dni samo vegitira, kot živi zombi), so pravo mučenje in njegovo stanje samo podaljšujejo in niti pod razno ne pomagajo. To traja če več kot 10 let…
Osebno poznam tudi ljudi, ki nič hudega sluteč jemljejo psihiatrično predpisane psihoaktivne droge, v dobri veri , da jim bo to enkrat v prihodnostii vendarle pomagalo. Napredka pa ni, pomoči ni, stanje se ne izboljšuje. Njihove težave ostajajo nerešene, vzroki nedotaknjeni.
Sami pravijo, da so po psihiatrični “terapiji” živi mrtvaki, brez volje do življenja, redijo se dramatično, izpadajo jim lasje, utrujeni so do onemoglosti. Popolna in huda tragika, iz mojega vidika. Vse to sam še težje sprejmem, ker točno vem, da je možno ljudem, v katerih koli težkih situacijah, uspešno pomagati na naraven in human način. Brez drogiranja.
V teh in v seriji naslednjih objav na Blogu bi vam rad predstavil tiste temne plati psihiatrije, o katerih se v javnosti pri nas sploh ne govori, pa bi se moralo.
Zakaj torej pišem o tem?
Zato, ker sem živo bitje, imam srce in mi ni vseeno za vse te ljudi, ki nevede in naivno verjamejo v psihiatrijo, v dobri veri, da je to znanstvena panoga pod okriljem uradne medicine. V bistvu pa je, iz mojega vidika, psihiatrija le psevdo znanos, ki nosi težak pečat malce temne zgodovine in ki evidentno temelji na povsem zmotni predpostavki, da smo ljudje le fizična, mehanska in živalska bitja.
Srce se mi trga, ko v seansah humanistične psihoterapije poslušam pripovedi o oholih in površnih pshiatrih, ki postavijo diagnozo v max. 15 minutkah, v bistvu pa niti ne vedo, kaj se s temi osebami pravzaprav dogaja. In osebe v težavah? Za vse življenje so marginirani z oznakami psihiatirje, in naposled odvisni od psihoaktivnih substanc, ki jih v prvi vrsti sploh ne bi potrebovali, če bi se doktoru psihiatru dalo malce globje pogledati osebi v oči.
Psihiatirja je posvojenec farmacije in farmacija je izključno in samo posel, na miliarde EUR vreden posel. Denarja v zdravju namreč ni, denar je v boleznih. Tako je moje mnenje.
Nedvomno, tudi psihiatri imajo določene uspehe pri svojem delu; pomirjevala recimo, so v določenih življenskih situacijah razumna trenutna rešitev. To pa je, iz mojega vidika, tudi vse. Dolgotrajno drogiranje ali celo hospitalizacija enostavno ni potrabna. Živimo namreč v modernem času, ne v srednjem veku, in ljudje imamo ustavno zagotovljene svoboščine in predvsem na voljo metode pomoči, ki so mehke, naravne, človeške in povsem neintruzivne.
Sam imam veliko izkušenj z osebami, ki so bili pri psihiatrih zaradi raznih težav - napredka s pomočjo psihiatrije enostavno ni bilo. Antidepresivi, pomirjevala, antipsihotiki v prvi vrsti omamljajo ljudi, jim jemljejo voljo do življenja in dobesedno ubijajo življenjsko energijo in radost.
Psihiatri očitno verjamejo le v meseno razlago naše psihe, navkljub najnovejšim raziskavam nevrobiologije, kognitivne znanosti, nevropsihologije, transpersonalne in humanistične psihologije ter celo kvantne mehanike. Vse te vede poudarjajo, da imamo svobodno voljo in da smo živa bitje, ne samo nemi jetniki fiktivnega kemičnega neravnovesja v možganih.
Vendar dokler bodo ljudje neinformirani glede spodrsljajev, ki jih psihiatri še dandanes počno preko svobodne izbire pacientov, in dokler bodo naivno verjeli, da jih lahko neka umetna snov (psihoaktivna droga) odreši praznine žalosti v njihovem srcu, vse dotlej bo miliardni posel, psihiatrija, cvetel. Napredka, tistega pravega napredka (preseganje vzrokov za težave) v življenjih pacientov, pa ne bo.
V seriji objav, ki sledijo, bom svoje poglede argumentiral in vam tudi predstavil izjave samih psihiatrov, psihologov ter tudi pravih doktorjev medicine, ki govorijo o resnični podobi psihiatrije (tudi v sodelovanju s kolegi iz tujine in z CCHR, njihova uradna spletna stran >>, kljub njihovi pretirani in preostri fiksaciji na negativno plat)
V prvem četrtletju 2009 bom tudi sam pričel s študijem (v okviru podiplomskega študija) nevrobiologije in nevropsihologije in pričakujete lahko tudi akademske argumente, ki bodo podprli moje poglede na obravnavano tematiko.
Na mestu je opomba:
če želite ostati v lepi nevednosti in še naprej naivno verjeti v psihiatrijo in imate morda občutljiv želodec, potem objave ki sledijo, ne bodo za vas.
Se nadaljuje…
written by Edmond C.
\\ tags: antidepresivi, antipsihotiki, denar, dorgiranje, droga, EUR, farmacija, lobij farmacije, močenje, mučenje v terapiji, pomoč, proziac, psihiatrija, psihiatrija industrija smrti, smrt, zloraba, zlorabe
 Predstavljam DVD z naslovom “Psychiatry, an industry of death”, in če imate močan želodec vas vabim, da si ogledate posamezne sklope >> oz. da ga naročite brezplačno, tukaj >>
Naj pa vas posvarim, dokumentarec med drugim vsebuje:
- posnetke psihiatričnega “zdravljenja” (beri: mučenja) ljudi, živali in celo otrok,
- pričevanja ljudi, ki so jih “zdravili” psihiatri v Rusiji v času komunizma,
- posnetke “zdravljenja” s šok terapijami,
- originalne posnetke o posegih v možgane ljudi pri budni zavesti (ki rezultirajo v trajnih poškodbah možganov ali celo v smrti),
- resnična dejstva o psihiatrični bibliji, na podlagi katere psihiatri postavljajo diagnoze, DSM,
- pričevanja o zlorabi predpisovanja psihiatričnih drog (therozin, prozac, lithium, antidepresivi, antipsihotiki),
- pričevanja o grozotah lobotomije (obiščite tudi spletno stran, posvečeno žrtvam lobotomije, www.psychosurgery.org),
- dejstva o popolni izmišljotini, ki ji psihiatri pravijo “kemično neravnovesje v možganih”,
- izjave psihiatrov o njihovi lastni nesposobnosti nudenja pomoči itd…
Predstavljene so tudi povezave med psihiatrijo, rasizmom in eugenizmom.
Dokumentarec je, na trenutke sicer povsem opravičeno, nedvomno malce pretirano fokusiran na negativne plati psihiatrije; pogojenost nacizma in Holokavsta s psihiatrijo recimo, je vseeno pretiran in enostranski prikaz vpliva psihiatrije na družbo. No, morda pa tudi ne, oglejte si DVD in presodite sami.
Naročite brezplačni DVD paket Citizens Commission on Human Rights Information Package >>
Povezave:
- The Citizens Commission on Human Rights uradna spletna stran >>
- muzej online >>
Nadaljevanje: Temne plati psihiatrije (1) >>>
written by Edmond C.
\\ tags: antidepresivi, antipsihotiki, dorgiranje, droga, mučenje v terapiji, proziac, psihiatrija, psihiatrija industrija smrti, smrt, zloraba, zlorabe
 Z delom na sebi (v smislu truda v smeri osebnega, intimnega, socialnega in finančnega in transpersonalnega napredka) se ukvarjam več ali manj aktivno že od zelo rane mladosti.
Uporabljal sem mnogo pristopov, tehnik, metod, velikokrat segel po pomoči tudi od zunaj, pri terapevtih, učiteljih, mentorjih. Moja izkušnja je, da je možno doseči ogromno napredka, skoraj ne glede na metodo in tehniko, ki jo uporabljam, če sem res sam angažiran in posvečen napredku.
Namreč, kdo želi napredovati? Kdo ima težave? Kdo nima dovol denarja? Sem to jaz?
Po mnogih letih dela na sebi in po več kot desetletju aktivne pomoči drugim lahko iskreno povem, da mi vselej najbolj pomaga samokritično soočanje in odgovor (in naposled ustrezna akcija za razrešitev težave ali dileme) na tisto ključno vprašanje: ALI SEM RES SREČEN, TUKAJ IN SEDAJ?
Velika večina nas živi brez globljega razmisleka, plitko in skorajda mehanično. Ali pa iz knjig, naivno sledeč napotkom, kar nas od prave intimne sreče morda tudi oddaljuje. Kot kaže, je v naši srži tendenca bivanja, ki spominja na vedenje ovac v čredi…
Eden izmed najlažjih načinov preseganja teh omejitev je zame iskreno brskanje po sebi in iskanje odgovorov na naslednja vprašanja:
- Ali sem zares srečen?
- Me moj način življenja res osrečuje?
- So moji načrti za prihodnost RES MOJI?
- Je to, kar imam sedaj v življenju res to, kar si v srcu želim?
- Sem v zakonu, partnerskem odnosu srečen?
- Sem zadovoljen s službo, faksom?
- Pred čem bežim?
- Čemu se skušam izogniti?
- Kaj pravzaprav hočem doseči v svojem življenju?
- So moji cilji RES MOJI ali od zunaj pobrani?
- Me moja poslovna uspešnost RESNIČNO tudi osebno izpolnjuje?
S pristnejšimi občutki in globjo realnostjo tukaj in sedaj, v vsakdanjem življenju, se mi je včasih res težje soočati. Vendar s časoma sem se naučil, da je to v bistvu edina priložnost in zame edina pot za napredek: več pristnosti in upoštevanja svojih čustvenih potreb pomeni več notranjega miru in sreče.
Dovolite, da malce posplošim:
Kljub aktivirani DNK in vsakodnevno urevnovešenim čakram, čiščenju preteklih življenj in negativne karme, kljub dolgoletni psihoanalizi, psihoterapiji, dolgoletni hoji po duhovnih poteh, izvajanju yoge, mantranju, branju svetih spisov, kljub vsej pomoči angelov, nadangelov, mojstrov modrosti in samega Boga…pravzaprav ravno navzlic vsem tem dejavnikom…vprašajmo se: ali smo res, prav zares srečni , tukaj in sedaj?
Iz sebe za Sebe.
written by Edmond C.
\\ tags: bog, denar, DNK, kognitivna psihologija, mantranje, NLP, pnapredek, psihoanaliza, seks, sreča, trud, yoga, Psihoterapija
Predstavitev nove psihoterapije, Transpersonal Cognitive Therapy, izpitni izdelek za drugi program.
Program:
Cognitive psychology
Naslov študije:
Toward integration of humanistic and transpersonal psychotherapy elements in the light
of modern cognitive psychology
Snamete jo lahko tukaj >>
(PDF, 167KB, besedilo je v angleškem jeziku, potrebovali boste Acrobat Reader v. 7 ali več)
Besedilo je predstavitev delnih rezultatov raziskave uporabnosti TCT metode v seansah psihoterapije, pregled osnov moderne kognitivne psihologije in integracija humanistične in transpersonalne psihologije.
Rdeča nit študije je pomen mentalnih predstav, ki so bazični gradniki naše percepcije in ostalih kognitivnih procesov. Dotaknem se tudi “aktivne percepcije”, nevrobiologije, ESP, podrobno opišem elemente humanistične psihoterapije in se osredotočim na kavzalni aspekt transpersonalnih stanj zavesti.
Besedilo je torej malce interdisciplinarno, profesorica me je celo blago pokritirzrala, da je stil pisanja preveč akademski za splošno publiko. Moje mnenje je, da je izdelek vseeno vreden branja.
Če vas zanimajo akademski argumenti, kako ja možna sprememba katerega koli čustva ali prepričanja v sekundi, potem je to besedilo za vas.
Komentarji dobrodošli.
Študijo lahko snamete tukaj >>
(PDF, 167KB, besedilo je v angleškem jeziku, potrebovali boste Acrobat Reader v. 7 ali več)
written by Edmond C.
\\ tags: humanistika, iluzije, kativna percepcija, percepcija, študija, theta cognitive therapy, transpersonalno, Kognitivna psih., Psihoterapija
V soboto, 29.11. zgodaj zjutraj, sem zajahal svojega jeklenega konjička in se s pomočjo GPS naprave odpravil v Rimini, bolj natančno v Riccione, manjše mesto blizu Ancone v Italiji, na napredni seminar ThetaHealinga.
Vianna Stibal in njene oči
Mrzel zrak in suha cesta sta dala mojemu Audiju polet, proti jugu sem brzel daleč nad omejitvami hitrosti. V enem od podvozov je Nokia E90 izgubila GPS signal in pri tem je na žalost tudi ostalo. Nova lekcija zame: komunikator E90 potrebuje za zagon GPS-ja tudi internetno povezavo, le-te pa sredi severne Italije ni in ni bilo na voljo. Tušmobil nima pogodb z italijanskimi operaterji, kot kaže. Yuhuhu.
Udobna vožnja, skoraj prazna avtocesta vse do Benetk, kjer se je promet malce zgostil, potem pa naprej proti Boloniji in še naprej proti Anconi. Audi se je zopet izkazal, brez problemov sem v dobrih treh urah in pol pribrzel do Riccioneja.
Tam sem se brez GPS-ja malce lovil, intuicija mi je sicer natančno govorila, glej, tle zavij, pa tam pojdi, jaz pa po stari navadi vse v skladu s slepim razumom. Na koncu sem vprašal za smer in izkazalo se je, da je imela intuicija prav.
Prispel sem ravno prav, seminar se še ni pričel. Veselje ob snidenju s prijateljico iz Francije, Sophie. Privlačno dekle, lepih in živih oči. Skupaj sva potem sedela celoten seminar, ter prvo praktično vajo izvedla kar skupaj, čeprav je bila ona asistentka.
Seminar je potekal hitro, Vianna je briliantna predavateljica, povsem intuitivna in res izkušena (po mojem mnenju). Na takih in podobnih seminarjih smo slušatelji praviloma deležni abstraktnih napotkov, neprizemljenih zgodbic, new age bluzenja ipd… No, Vianna je povsem realna ženska, z nogami globoko v zemlji, prizemljena, radostno zemeljska. Veliko je govorila o prevzemanju odgovornosti zase, o nujni potrebi po delu na sebi, sicer v zame malce nekonkretni terminologiji, a vendarle. Izkušena voditeljica seminarjev ali naučena pedagoginja, na res zahtevna in intimna vprašanja je odgovarjala povsem spontano, pozitivno, brez ostrine in validiranja. Vse pohvale, res. Daleč daleč je še zame pomlad tako učinkovito vodenih seminarjev.
V soboto zvečer večerja. To je bilo smeha.  Devet thetahealing praktikantov, vsi smo lebdeli vsaj 20cm nad tlemi: na glas smo se smejali, krivili pribor v theta stanju in potem en drugemu zopet naglas kazali zvite vilice in žlice. Italijani, ki so že po naravi glasni in temperamentni, so bili tisti večer le bleda senca naše druščine; samo debelo so gledali in se čudili zvitemu priboru. Ha, ha, ha.
In potem odločitev, ki mi nikakor ni podobna: gremo v disco. Dve kolegici iz Švedske, prijetni dekleti, dva Angleža, Sophie in jaz. Veliko smeha, house (!) glasba… zaspal sem ob treh zjutraj, spal sem samo dobre štiti ure. Bilo je naporno, vendar zahvalajajoč theta stanju in določenim tehnikam, v nedeljo prav zares ni bilo večjega problema.
Drugi dan seminarja je potekal še hitreje, več praktičnih vaj, na koncu že znana napredna tehnika čiščenja emocij. Nisem se je udeležil, šel sem na pogovor z Vianninim soprogom, Guyom.
Guy je močan možakar, visok, direkten, indijanskega tipa. Pogovor je tekel o avtorskih pravicah za knjigo ThetaHealing, o pogodbi, o prevajanju. Rezultal pozitiven, v kratkem bo ThetaHealing knjiga izšla tudi v slovenskem jeziku.
In potem slovo od dragih prijateljev po duši, ter vožnja nazaj proti severu, nazaj domov. Padal je dež, gosti promet, nekje na pol poti sem se dejasko moral vstaviti in se odpočiti. Za slabe pol urice sem zadremal kar na bencinski črpalki, in potem zopet naprej.
Doma sta me čakali moji dve ljubici, mala Larika in soproga Mojca. Lariko sem res pogrešal, se je takoj nasmejčkala, ko me je ujela s svojimi lepimi sivo-modrimi očkami. Miška mala moja. Bitje zlato moje.
Bil sem res utrujen, ob deseti uri sem šel spat in spal skoraj dvanajst ur. Šele v sredo sem prišel povsem k sebi, se res odpočil.
Povzetek?
Naporna vožnja, super seminar, veliko sem se naučil oz. potrdil stvari, ki so mi bile že jasne, sčistil globoka prepričanja.
In Vianna? Želim si, da bi lahko k njej peljal vse tiste golobe, ki počivajo na lovorikah svojih doktoratov in ne poznajo najnovejših dognanj nevrobiologije in nevropsihologije ter za čustvene težavice kot so depresija in aksioznost, iz pomanjkanja vpogleda v celovitost človeške narave, predpisujejo psihoaktivne snovi. Vianna in tudi nekateri drugi thetahealirji po svetu pa že vrsto let na naraven način uspešno zdravijo tiste resnično hude bolezni, kot so rak, hepatitis C, tumorji itd…, da o depresivnih težavicah niti ne govorim.
Do sedaj sem obiskal tri ThetaHealing inštruktorje. Prva - newage ringaraja, druga - presenetljivo dobra izkušnja in tretja, Vianna, nadpovprečno odlična. Prav iz tega razloga sem se že prijavil na Viannin tri tedenski seminar v juniju 2009 v ZDA.
written by Edmond C.
\\ tags: audi, GPS, italija, riccione, rimini, seminar, thetahealing, tušmobil, vianna stibal
|
Novi komentarji