K pisanju tega bloga me je spodbudil razgovor z znanko, ki mi je zaupala “govorice”, da se bodo v zelo kratkem času tisti pravi svetovni vodje (ki naj bi bili duhovno zelo razviti in ki stojijo za trenutnimi predsedniki vlad po svetu) dogovorili in podpisali nek zakon (!), ki bo omogočal duhovnežem po vsem svetu, da izplavajo iz denarnih težav, en-dva-tri.
Namreč, ukvarjati se z duhovnostjo praviloma pomeni, po besedah moje znanke, imeti denarne težave. Vsi duhovneži naj bi bili pač na področju financ zelo šibki.
Najprej sem mislil, da se šali, potem pa me je njen resni izraz v očeh prepričal o nasprotnem. Ta ženska je v te “govorice” dejansko iskreno verjela.
No, če pustimo te “govorice” ob strani, vsekakor je res, da je denar in služenje denarja na splošno zelo delikatna tema. Pri svojem terapevtskem delu se srečujem s finančnimi težavami strank iz dneva v dan. Ugotavljam, da je v življenju mojih strank vprašanje denarja (in pripadajoča negativna mnenja o njem) definitivno na prvem mestu. Ni je teme, ki bi bila bolj negativno obarvana, kot pa je denar in služenje denarja.
Hmm. Ravno pri financah se je, po mojih izkušnjah, potrebno najbolj angažirati, se posvetiti delu in konstruktivni akciji, ki pelje v zaslužek. Samozavest, komunikativnost, spoštovanje samega sebe in visoka samopodoba - to je, pri dobrem zaslužku na pošten način, ključnega pomena.
In že smo pri t.i. duhovnežih, ki imajo venomer težave z denarjem. Vendar za to ni kriva oz. odgovorna duhovna pot ali religija. Ravno nasprotno. V nekaterih primerih ja ravno duhovna pot nadomestna rešitev za res izpolnjeno življenje tukaj in zdaj, v vsakdanjem življenju.
Čakati na neke zunanje dejavnike, da nas bodo obogatili in potegnili iz revščine, prav zares ne pelje daleč. Je to samo posledica našega post-socialističnega sistema ali segajo taki pasivni pogledi globlje?
Živimo v materialnem svetu, ki ima svoje zakonitosti in ena izmed teh je dejstvo, da je za življenje potreben denar.
Denar.
Ne torej meditiranje, angeljska glasba, stoja na glavi ali theta stanje zavesti. Dočim so navedene stvari zelo dobordošle, dejstvo ostaja: za preživetje v Sloveniji je potreben denar.
Smo res, prav zares lahko srečni brez prebite pare v žepu in z blokiranim bančnim računom? Po mojem mnenju, ne.
Kaj o tem menite vi?
August 1st, 2008 at %0:%Aug %p
Moje stališče glede denarja je naslednje:
denar je plačilno sredstvo, imam ga dovolj (rad bi ga imel več), brez njega na Zemlji ni mogoče zdravo in srečno živeti.
Samo poglejmo dežele v razvoju, kakšne težave imajo samo z zdravjem, higieno (kolera itd…), da o prehrani niti ne govorimo.
Kar se pa duhovnežev tiče, le-ti niso izjema, vsakdo se mora sam potruditi za svoj zaslužek. Bežanje v neka nerealna pričakovanja je brez veze.
milov.
August 1st, 2008 at %0:%Aug %p
Miloš, hvala za komentar.
Izpostavili ste kar pomemben moment v zvezi z denarjem: zdravje. Sicer materijalno izobilje ne zagotavlja zdravja, je pa vseeno pomembno.
Se spominjam obiska Indije, več kot 10 let nazaj. Tam je revščina res zelo visoka, in vsi tisti ljudje nimajo niti osnovne zdravstvene nege. Žalostno.
Ampak mi živimo v Sloveniji, ne v Indiji. Standard je višji kot v Indiji, in niti ne vidim prav veliko razlogov, zakaj vsakdo izmed nas ne bi bil materijalno preskrbljen.
LP
e.
August 2nd, 2008 at %0:%Aug %p
Ciao
do sedaj mi se keš z duhovnostjo še ni manifestiral.Vem,kako je brez ficka in brez samozavesti.(človek vse želje zamrzne,da se ne bi slučajno oglasle).Preteklost.
A vse ima nek smisel.
lp,Bubi
August 2nd, 2008 at %0:%Aug %p
Živjo,
sama bi k članku ( s katerim se srtinjam) dodala samo še to, da nobena skrajnost ni dobra in je potrebno biti kljub vsemu pozoren na to, da denarju ne prepustimo prevelike moči (in postanemo njegovi sužnji oz. sužnji svojih potreb, ki so neomejene, za kar pa potrebujemo vedno več denarja)- in pri tem sploh ni pomembno ali smo duhovni ali ne, vsi smo namreč ljudje (in menim, da jih je kar nekaj takih, ki so zgubili občutek za (po mojem mnenju) pravo mesto denarja v življenju.
Vsekakor je pa druga skrajnost to, da si brez ficka in čakaš na čudež, pri tem pa se niti ne skloniš, da bi pobral kar leži pred tabo.
Lp
August 2nd, 2008 at %0:%Aug %p
Bubi,
moja izkušnja je, da je potrebno za zaslužek tudi kaj fizično storiti, ne le zanašati se na duhovnost.
Anita,
se strinjam s teboj, zlata sredina je najbolj sprejemljiva tudi zame. Brez denarja ne gre, brez ne-materijalne prakse pa tudi ne.
LP obema.
August 5th, 2008 at %0:%Aug %p
Ciao,
spet jaz pišem,ker bi rada ,da preberete vsi članek,kateri mene nekako leži.Prepisan je iz knjige.
Nekomu je namenjeno(si je izbral),da bo izkusil slast brezmejnega bogastva,nekdo drug te izkušnje ne potrebuje,nekdo tretji pa še ni prišel do stopnje(vibracije),ki bi ga motiviralo v ukvarjanje z rešitvijo.
Tako kot si je,na primer,nekdo izbral,da bo bogat,potem pa je propadel.(če bo njegova duša na ta način napredovala,bo v življenje pritegnil vse potrebno,da se bo to zgodilo).
Tu ne gre za “kaznovanje”,”manjvrednost”,”nesposobnost”.Če je duša izbrala tako izkušnjo,jo bomo doživeli z lepa ali z grda.
No nekdo pa si je izbral,da bo brezmejno užival v materialnem bogastvu,morda bo ta oseba na koncu življenja prišla do spoznanja,da denar ni vse-če nimaš zdravja,ljubečih prijateljev,dela,ki daje življenju smisel in te osrečuje.
Kakor koli-vsaka ,prav vsaka izkušnja nas pelje v rast duše.
Lepe pozdrave
Bubi
August 6th, 2008 at %0:%Aug %p
Bubi,
malce nejasno je tole, kar si nam napisala, po mojem mnenju.
Kakšna duša? Kdo je to? Kje je to?
Nam je res vse kar pavšalno nakak namenjeno?
Napredovanje duše? Kaj je to?
Kako to izgleda?
Hmm.
lp
e.
August 6th, 2008 at %0:%Aug %p
Sorry,
res sem od navdušenja pozabla začetek in pa konec.Da pojasnim,
Članek se navezuje na življensko poslanstvo.Mislim, da si duša izbere pred rojstvom, kakšne izkušnje si bo nabirala v življenju na zemlji. S tem je bilo mišljeno, da če rabi duša za svoj razvoj “revščino”,bo pač tako življenje živela .In obratno.
Ti mene hecaš s to dušo,a?Valjda nisi brez nje.Verjamem v reinkarnacijo.
Ko bo posameznikova duša osvojila vse izkušnje in lekcije na zemlji, se ji več be bo potrebno vračati.Tako vsak posameznik izkusi izkušnjo “biti bogat”,”biti reven”,itd.
lp,Bubi
August 6th, 2008 at %0:%Aug %p
Živjo spet.
V bistvu te resno sprašujem, veš.
Kdo je ta duša? Kakšne veze ima to abstraktno poslanstvo s teboj, recimo?
S tvojim življenjem?
Po pisanju tega članka je očitno nakako v naprej določeno ali bomo revni ali bogati, ali bomo trpeli ali ne. Tudi ti to tako razumeš?
Hvala za tvoj čas.
LP
e.
August 6th, 2008 at %0:%Aug %p
Ciao,
.Duša:
- intuitivno išče najugodnejše okoliščine,ki si jih zdaj potreben,da odvrneš zablode in najdeš pravo izkustvo tega,kdo v resnici si
-duša nam želi,da bi nas pripeljala nazaj k bogu(pripeljala domov)
-duša si prizadeva izkustveno spoznati samo sebe in tako spoznati boga,kajti duša ve, da smo z bogom eno,čeprav um zanikuje to resnico in telo se ravna po
navdihu tega zanikanja
-duša govori preko občutkov,itd.
Sem mnenja ,da je vnaprej že vse določeno.In da smo si lekcije,učitelje,starše sami izbrali,za naše najvišje dobro. Najbolj me motivira in usmerja v življenju
prav določena vibracija/občutek,ko čutiš,da je neka izkušnja del tvoje poti.
Mogoče se temu reče pasivnost.?ne vem
lp,Bubi
August 6th, 2008 at %0:%Aug %p
Pozdravljena spet.
Razumem, v redu. Ni problema.
lp
e.
September 1st, 2008 at %0:%Sep %p
uau. Raziskujem malo po internetu in naletim na ta članek ozirma blog. Zanimivo koliko mnenj, zamisli, mišlenj (ali pa prepričanj..odvisno kako na neko stvar gledaš) se oblikuje pri enem samem vprašanju. Vprašanju denarja.
Še preden se mi je pravzaprav oblikovalo celotno vprašanje denarja, sem najprej pomislila kdo za vraga je pravzaprav duhovnež? Ne sicer, da bi rada vedela poimensko a kljub temu. So to svetovni vodje, ki so takorekoč duhovno razviti? Govorimo torej o papežu in takorekoč vseh drugih verskih(!) pomembnežih, ali o kom povsem drugem?
Kakorkoli. Sama mislim, da je duhovnost veliko večjega pomena kot je v blogu obravnavana.
”Namreč, ukvarjati se z duhovnostjo praviloma pomeni, po besedah moje znanke, imeti denarne težave. Vsi duhovneži naj bi bili pač na področju financ zelo šibki.” –> Seveda načeloma drži, če duhovnost res dojemamo kot meditiranje, angeljsko glasbo, stojo na glavi ali theta stanje zavesti. Vendar pa duhovnost sama po sebi, z mojega vidika, nima pretiranega pomena pri denarju, saj lahko ti dve stvari delujeta, se razvijata popolnoma ločeno, vsaka po svoje in sicer pri isti osebi.
Ne le to, vsak ki se v življenju posveča več ali manj denarju, bo vsekakor razočaran. Še toliko huje, če se nad njim stalno pritožuje. Oseba, ki vidi le kako nima denarja in ki se stalno sprašuje zakaj je svet tako zelo krivičen in podobno, ne bo nikoli prišel do njega.
Najprej se postavi vprašanje kaj je v življenju pomembno. Denar, zdravje, duhovnost, morda ljubezen? Tako je določen nek cilj, sedaj pa je vse kar mora narediti le še izbrati najboljšo pot ali pa se vsaj truditi jo poiskati (torej pot, ki pripelje do cilja). Če te pri vsem spremnlja vztrajnost, upanje ali vera in seveda nekoliko potrpežljivosti si zmagal. V najboljšem primeru nisi le zmagal ampak si združil tako duhovnost kot dobro poslovanje oziroma svoje ”dinarce” v neko najboljšo možno kombinacijo.
Morda pretiravam.. A tisto kar sem hotela prvotno povedati je pravzaprav to, da se brez duhovnosti, brez ljubezni veliko težje živi (dobro oz. srečno..pa naj se sliši pe tako pravljično), kot pa z nekaj denarja in pomankanjem ljubezni oziroma duhovnosti.
Tako vprašanje denarja ni pravzaprav vprašanje kaj človek bolj ceni, kaj mu je več vredno. stališča so različna. Nekateri mislijo, da brez denarja ne moremo srečno živeti, nekateri vidimo da so tisti, ki imajo denar, nesrečni vsakokrat, ko vidijo družino, ki se v stiski še bolj poveže, v kateri se vezi med člani izoblikujejo na poseben način. Zavidanja vredno.
Lepe pozdravčke! (pa oprostite za morebitne napake :] )
September 2nd, 2008 at %0:%Sep %p
Anie pozdravljeni
Lepa, tehnta objava.
V bistvu se strinjam z vami, denar ni najpomembnejša zadeva v naših življenjih, vendar po drugi strani pa se brez njega tudi ne more živeti (razen morda od socialne podpore, in še to zelo zelo klavrno).
Kakor kdo, pravzaprav.
Nekaterim uspe biti “duhoven” in ljubeč, in istočasno skoraj brez denarja. V redu, ni problema.
Moja poanta v privi objavi na to temo pa je, da je možno živeti v materialnem izobilju in istočasno duhovno realiziran (kar koli to že pomeni, vsekakor pa nekaj ne-materialnega).
Na tej točki s z vami strinjam.
Vsak pa seveda vodi svoje življenje po svoje, kakopak.
Drugače pa opažam, da veje iz vaše objave nekakšna medvrstična kritika denarja (kdor se več ali manj posveča denarju, bo vsekakor razočaran; tisti, ki imajo denar, so nesrečni, ko vidijo družino (v bistvu pravite, da je brez denarja več možnosti za tesnejše vezi v družini?) itd…).
Točno to je bil med drugim tudi moj namen v prvi objavi: izpostaviti negativno naravnanost velike večine ljudi, naperjene proti denarju (oz. proti sebi, v končni fazi).
No, kakor koli že, moje mnenje pa je, da je denar zelo v redu zadeva, in da brez njega prav zares ni mogoče lepo živeti (pri nas).
Mnenja sem tudi, da je lahko katera koli družina povsem srečna in v tesnih medseboijnih stikih tudi, če ima ogromne količine denarja.
In ne, nisem zagovornik tega, da manj denarja kot imaš, oz. bolj reven kot si, bližje si sreči.
Revščina ni pogoj za srečo oz. duhovno realiziranost. Prej dramatiziranje in posipavanje s pepelom, ki ne vodi daleč.
Tako je moje mnenje.
LP
E.
September 8th, 2008 at %0:%Sep %p
pozdravljen!
Imaš prav, morda me je malo zaneslo in je na nekaterih točkah izpadlo precej bolj dramatično. Vsekakor ni neko dejstvo da ljudje polni denarja v življenju nikoli ne bodo srečni je pa res da vsaj pri nas nekako velja, da imajo uspešni ljudje, torej neki direktorji, izjemni poslovneži za družino precej manj časa kot so ga imeli na razpolago še ne dolgo nazaj. Odnos dela in zabave se je s časoma tako zelo spremenil, da je čedalje več tistih, ki se posvečajo službi, študiju oz. šoli, da druge stvari mimogrede pozabijo opraviti. Kljub temu se znajo zabavati a čedalje težje poiščejo neko ravnotežje in pravo organiziranost oz. kombinacijo med denarjem, zabavo, delom in družino.
Zanima me tudi kaj si misliš o odnosu med starši in otroci v današnjih časih, če gledamo neko bogato družino? Do sedaj sem sama pri svojih vrstnikih opazila, da dobri in uspešni poslovneži nemalokrat ”obesijo” svoje otroke starim staršem, varstvu in se sami bolj malo obremenjujejo z njimi, ko pa se pa se vseeno ne ubadajo z njimi na tak način kot bi se starš lahko s svojim lastnim otrokom. Se je ta odnos spremenil ali se mi tako samo zdi?
Hvala za odgovor (morda mi bo pomagal pri pisanju seminarske naloge:) )
uživajte!
anja
October 5th, 2008 at %0:%Oct %p
denar naj ne bi bil povezan z duhovnostjo. tako pravijo “duhovneži”, ki “želijo pomagati ljudem”…in se vprašam:
zakaj potem hočejo, da se jim plača za njihove usluge?
če naj bi bil njihov smisel in izvir veselja ravno v tem, da pomagajo in osrečujejo druge?
če jih to vprašaš, pa si takoj ti tisti “materialist”…. ker ti je škoda dati denar za “dobro” stvar…. zelo zanimiva in spretna manipulacija….
namreč, vsakdo lahko poleg tega, da služi denar za vsak dan življenja sproti, na mnogo načinov pomaga ljudem - ne da bi za to pričakoval ali celo zahteval plačilo… no in - to je zame duhovna oseba. vsi drugi pa so…hehehe - spretneži posebne vrste.
morda pa so ravno zaradi tega le-ti učitelji za nekatere, ki potrebujejo to izkušnjo?
pa še nekaj. denar = življenje. dobesedno in iz prve roke doživeto. zdravstveni sistem je tak, da kljub temu, da ga redno mesečno filamo z denarci, “poskrbi” za bolnega le do te mere, do koder “se še splača”…razsodnk o tem pa je sistem sam ali pa posamezniki, ki delajo v njem in jim večinoma ni mar. kajti, kakor hitro pride bolnik na tisto tanko linijo, da ni videti, da bo še kdaj uporaben (služil denarce in plačeval državi), temveč bo v breme, v tej isti sekundi je ODPISAN. če nima drugih možnosti, da bi si dobesedno plačal življenje, da mu ga rešijo drugi, reče lahko le še: hvala lepa da sem bil tako spretno zaveden in see you in next life.
torej, če se na koncu vprašamo ali je denar pogoj za srečo? hja …, če je pogoj za življenje….le kakšen pa bo potem odgovor na to?