Izkušnje onstran petih čutov in nad vsakdanjim dojemanjem sebe in sveta je to, kar raziskuje transpersonalna psihologija.
Stari Grki so na dramskem odru nosili maske, ki so jim rekli “persone”. Lahko bi torej rekel, da je transpersonalno tisto, kar je onstran naših mask, igric in taktiziranj. Onstran relativne percepcije in kognicije.
Hmm. V srednjem veku bi me za besede spodaj sežgali na grmadi; psihiatri bi sumili shizofrenijo ali kaj podobnega; Cerkev bi me izobčila, češ, brez nas to ne gre; transpersonalisti bi me vzeli za svojega, praktikani yoge prav tako; kvantni fiziki bi v teh besedah prepoznali rezultate svojih poskusov v pospeševalnikih; humanistični psihologi bi prikimavali in moja žena bi skomignila z rameni in vprašala, če sem danes že sploh kaj jedel:
obstaja stanje zavesti nad vsemi stanji, ki se jih trenutno večina izmed nas zaveda. Značilno za to stanje je nespremenljivost, popolnost, totalni potencial, dinamična odzivnost, večna radost in globok mir.
To stanje je moja prava narava, To sem Jaz. Ko odpadejo vse identifikacije, ostane(m) samo To, kar zares je/sem, večno, od vedno, za vedno: transpersonalna bit, abstraktni potencial, in če uporabim religiozni izraz, to je Bog, v Njegovi neosebni obiki, Brahma. In z Njim sem v zavestni Enosti.
To je moja prava narava, moj Jaz. Jaz Sem. Aham Brahmasmi (Jaz sem To (brahma)). I am. In to velja, prepričan sem, za vse, ki to berete.
Referenc za To seveda ne manjka, od religioznih, do znanstveno fizičnih, pa prek filozofskih do transpersonalno psiholoških.
Poglejmo nekatere:
- Bog je “Tisti, ki JE”, brez začetka in brez konca. Jezus razodene, da ima tudi On božje ime: “Jaz sem” (Jn 8,28).
Vir: RKS.si Forumi
- Aham Brahmasmi -v Sanskritu to pomeni dobesedno Jaz sem Brahma. Brahma je neosebni aspekt Boga.
Vir: Hinduwebsite.com
- Pravzaprav je vse kar obstaja, le različno valovanje v oceanu te Univerzalne Ravni. To je Enotno polje in to Polje ni materialno. Ultimativno je to Polje Zavesti. In individualne zavesti, moja zavest, vaša zavest, pravzaprav vsakršna zavest kjer koli je zavest le zato, ker je del te Univerzalne zavesti. Celotno vesolje ni ničesar drugega kot To. Ljudje, drevesa in živali smo le valovi različnih frekvenc temeljnega Enotnega Superstirng Polja.
Vir: John Hagelin, PhD, kvantni fizik, 2004
- “Vse stvari so bile ustvarjene; brez Njega ni bila ustvarjena nobena stvar, ki je bila ustvarjena.”
Vir: Biblija Janez 1:3
- “It has many names: formlessness, void, I and the Father are One, My me is God.”
Vir: Dr. John Rowan (The Transpersonal: Spirituality in Psychotherapy and Counselling, 2005, p.76 - amazon.com >>)
- “The Source of everything, The Causal level…”
Vir: Wilber, Ken: Integral Psychology: Consciousness, Spirit, Psychology, Therapy, 2000 amazon.com >>
- “Jaz in (moj) Oče sva eno”.
Vir: Biblija, Janez 10:30
In lepota tega stanja zavesti je, da je dostopen vsakomur. Ni potrebno 30 let Zen meditacije, niti 10 let Kriya Yoge ali 4 leta duhovne univerze. Ne. Dovolj je že preklop zavesti iz beta v theta in to je to.
June 12th, 2008 at %0:%Jun %p
Dobra objava! Zanimiva.
Sama nimam izkušenj tega stanja zavedanja. Zanima me, kakšne koristi ima človek v življenju, ko izkusi ta stanja?
Kaj imate vi od tega?
lepa hvala
nami
June 16th, 2008 at %0:%Jun %p
Zelo dobro vprašanje, nami.
Sem si hotel vzeti dovolj časa, da vam odgovorim, zato ta zamuda pri odgovoru na vaše vprašanje.
To stanje zavesti (samadhi) je tako drugačno, popolnejše in bolj izpolnjujoče od vsakodnevnih stanj zavesti, da se z njim v bistvu vse te relativne izkušnje niti ne morejo primerjati.
Vse, torej, kar sem in kar še doživljam v vsakdanjem življenju, je le bleda senca in relativna projekcija mojega uma. Kdo sem, kaj sem, kaj želim, kaj mi je všeč, česa ne maram - vse to je bilo pred izkustvom samadhija ena taka smešna zmešnjava, ki je zrasla na vrtu zmotnih oz. relativnih prepričanj iz knjig, od drugih, od vzgoje itd…
Po izkustvu samadhija pa se je vse to spremenilo v samih temeljih. Ves moj svet se je postavil na glavo, vse v kar sem verjel, se je izkazalo za iluzorno, za minljivo koreografijo na odru mojega življenja.
Kaj imam od tega stanja zavesti?
Jasnino zavedanja, pristnost občutenja življenja, prepoznavanje iluzije v mojem dojemanju in v dojemanju drugih, trdne temelje, na katerih lahko sedaj gradim svoje življenje.
Namesto, da živim iz neke relativne predstave o sebi, sedaj lahko živim in delujem direktno iz zavedanja svoje prave narave.
Ne iz maske, ne iz osebnosti in tudi ne iz zmotnih miselnih konceptov o sebi in o svetu, temveč neposredno iz Sebe.
Priznam, da sem zaživel, res zaživel, šele po izkustvu samadhija.
To je to.
