V soboto 13.6 me je prijatelj Simon (tnx stari :) ) peljal na letališče v Benetke, pot me je nato vodila prek Pariza v ZDA, Salt Lake City in nato v zvezno državo Idaho, v mesto Idaho Falls.
Pot je bila res dolga, let je skupaj s postanki trajal preko 18 ur. Časovni zamik znaša 8 ur, še danes, to je tretji dan tukaj, imam težave s spanjem. Hotel je luksuzen, udoben, niti ne preveč drag. Ljudje so izredno prijazni, sproščeni.
Idaho Falls je manjše mesto (po ameriških merilih), s širšo okolico skupaj premore okoli 100.000 prebivalcev. Mesto je umirjeno, polno nakupovalnih središč, inštitutov ter drugih organizacij za pomoč ljudem.
Zanimivo mi je, da nihče od domačinov ne pešači po mestu, vsi se vozijo v velikih mašinah, praviloma na 4W pogon (štirikolesni pogon). Zime so namreč tukaj izredno hude, snega veliko.
Kakor koli že, kar sem do sedaj izkusil, so ljudje res prijazni, nevsiljivi, morda malce distancirani. Vseeno pa precej bolj odprti od povprečnega Slovenca, po mojem mnenju.
Danes smo imeli prvi delavni dan tri tedenskega seminarja, namenjenega detaljnemu intuitivnemu čiščenju telesnih sistemov, organov, čustvenih blokad ter mentalnih kompromisov. Veselim se jutrišnjega dne, res.
Vsekakor pa bo seminar zame izziv. Opažam namreč, da sem bil dolga leta (razen redkih izjem) vselej v vlogi bodisi vodje seminarjev, srečanj ali predavanj ali psihoterapevta v seansah, posvečal sem se skoraj izključno pomoči pri napredku drugih, sam pa nisem bil skoraj nikoli na strani tistega, ki (človeško) pomoč prejema. Priznati moram (to vidim šele danes), da sem to pravzaprav pogrešal.
V glavnem, lepo mi je v ZDA, bom še kaj napisal na Blog, objavil kako lepo fotko.
“…Europe’s Journal of Psychology is a quarterly peer-reviewed publication of psychology that gives you free online access to original studies, research, critical contributions, interviews and book reviews written by and intended for both psychologists and psychology students worldwide…”
Minljivost (impermanence) je pomembna komponenta življenja. V praksi lahko na minljivost gledamo takole:
Morda je pa je bilo tako še bolje; brez možnosti SMS-ov sem se res lahko sprostil, odklopil vse misli povezane s poslom, terapijami, seminarji, družino. Slednje mi sicer ni šlo preveč dobro od rok, malo Lariko (19. januarja je dopolnila štiri mesece, srček zlati) sem prav hudo pogrešal. Zadnje dni v Indiji raje nisem več gledal njenih fotk, ker mi je šlo na jok.
Novi komentarji